2026 - Stran 3 - Kulturni bazar

Kultura in izobraževanje z roko v roki za spodbujanje vseživljenskega učenja

10:30–11:45

Okrogla miza

Steklena dvorana Lili Novy

Sodelujejo: Mojca Pompe, Anita Radkovič, Janja Štefan; povezuje: Alenka Štrukelj

Sodelovanje kulturnih in izobraževalnih institucij se pogosto začne pri najmlajših – otrocih in mladih –, pri katerih ima kulturnoumetnostna vzgoja v prostem času in v okviru neformalnega učenja posebno vlogo. Skupaj razvite vsebine omogočajo mladim kakovostne izkustvene pristope k učenju, spodbujajo ustvarjalnost, kritično mišljenje, izražanje in razumevanje kulturne dediščine ter krepijo pozitiven odnos do učenja zunaj formalnega šolskega sistema. Kultura v tem kontekstu postaja prostor doživljanja, raziskovanja in dialoga, izobraževanje pa podporni okvir za celostni razvoj otrok in mladih.

Na teh temeljih se sodelovanje med institucijami naravno razširja tudi na druge ciljne skupine in življenjska obdobja. Povezovanje formalnih in neformalnih okolij učenja omogoča razvoj vsebin, ki so dostopne, razumljive in prilagojene odraslim, starejšim ter posameznikom z različnimi življenjskimi izkušnjami. Kultura in izobraževanje tako z roko v roki ustvarjata pogoje za vseživljenjsko učenje kot priložnost za osebno rast, dejavno udeleženost in izboljšanje kakovosti vsakdanjega življenja. Poseben pomen ima takšno sodelovanje za ranljive odrasle, kot so brezposelni, invalidi, družine, pripadniki romske skupnosti in drugi, ki se soočajo s socialnimi, finančnimi ali izobraževalnimi izzivi. Zanje so kulturno izobraževalni programi pogosto varna in spodbudna vstopna točka v učenje, krepitev samozavesti, socialno vključenost ter ponovno aktivacijo v lokalni skupnosti. Prilagojeni pristopi, partnersko delovanje institucij in močna povezanost z lokalnim okoljem omogočajo, da učenje postane orodje opolnomočenja, zmanjševanja neenakosti in gradnje vključujoče družbe.

Okrogla miza Kultura in izobraževanje z roko v roki bo namenjena razmisleku o tem, kako lahko kulturne in izobraževalne institucije skupaj načrtujejo in izvajajo kakovostne, dostopne in vključujoče vsebine – od otrok in mladih do različnih skupin odraslih. Poseben poudarek bo na primerih dobrih praks sodelovanja med VGC Posavje+ in Mestnim muzejem Krško ter na vlogi projekta Lahko.si pri krepitvi zavedanja o pomenu vseživljenjskega učenja. Razprava bo osvetlila izzive, priložnosti in konkretne učinke medinstitucionalnega povezovanja na lokalni ravni ter njegov pomen za dolgoročni razvoj učeče se skupnosti.

Sledi plesa in prostor domišljije

16:30–17:30

Predstavitev, plesna delavnica in predstava

Dvorana Duše Počkaj

Sodelujeta: Nataša Tovirac, Nina Meško; nastopata in izvajata: Alja Turk Hvala in Beti Polanec

Poudarek na vsebinah za OŠ

Plesna predstava Sledi mladih plesnih ustvarjalk Alje Turk Hvala in Beti Polanec je abstraktno duetno plesno delo, ki vabi občinstvo k razmisleku o krhkem ravnovesju med upiranjem in sprejemanjem, med avtonomijo in sodelovanjem. Preučuje pomen osebnih meja v človeških odnosih ter kako nas povezave z drugimi lahko oblikujejo in preoblikujejo na nepričakovane načine. Kot uvod v predstavo bo kratko predavanje na temo moči abstraktnega plesa v razvijanju otroške domišljije, po predstavi pa bo sledila kratka plesna delavnica, na kateri bodo lahko udeleženci izkusili ustvarjanje domišljijskih gibajočih se podob.

#ROBIKAPUCAWASHERE

10:30–12:00

lutkovna/multimedijska predstava in pogovor

Dvorana Duše Počkaj

Produkcija: Lutkovno gledališče Maribor; režiserka: Nika Bezeljak; igralki: Barbara Jamšek in Vesna Vončina; v pogovoru sodelujeta Jera Ivanc in Nina Babič; pogovor vodi: Nika Bezeljak

Poudarek na vsebinah za OŠ2, 3

Se bo morala družina Doroteje in Marka izseliti iz najemniškega stanovanja na Lentu? Kaj pomeni grafit »Znanje osvobaja« na šolskem zidu? Kdo je vdrl v spletno redovalnico in vse ocene spremenil v petke? Kako z mladimi sodobnega sveta, v katerem je ideal uspeha bogastvo in v katerem veljaš toliko, kolikor imaš, spregovoriti o dejstvu, da nismo vsi na istem? Da nimamo vsi enakih možnosti, lastne sobe, računalnika, pametnega telefona, plačljivih inštrukcij in časa za igro? Kaj pomeni blagostanje? Kaj uspeh, kaj zadovoljstvo? Kako se mladi soočajo z lastnimi pričakovanji in pričakovanji okolice? Kako gledajo na položaj drugih in kako ga razumejo? Si pomagajo? Kako povzdignejo glas proti krivicam?

V pogovoru bomo spregovorili o tem, kako ustvarjati angažirano gledališče za mlade »twinagerje«, jih vključevati v procese nastajanja in iz dvoran pošiljati s polnim zanosom, da lahko spreminjajo svet.

Akisi

15:15–16:30

Lutkovna predstava in pogovor

Produkcija: VigeVageKnjige; avtorja in izvajalca: Voranc Boh in Mia Skrbinac; pogovor vodi: Anja Zag Golob

Poudarek na vsebinah za OŠ1, 2

Akisi je deklica s Slonokoščene obale, ki svoj čas najraje preživlja tako, da se potepa s prijatelji in nagaja svojemu starejšemu bratu. Akisi je, no … res žleht. In to je mulariji res, no … všeč! S svojim bratom Fofano se razume nekako tako, kot se razumeta ogenj in voda, pa tudi šole ne mara preveč. Pravzaprav se strašno boji začetka šolskega leta pri strašnem novem učitelju, ki že prvo uro jasno (in glasno) oznani, da sovraži otroke. Se bo Akisi in njenim prijateljem uspelo izogniti učiteljevi strogi palici? Kaj vse bodo ušpičili? V predstavi nastopajo Akisi, Papu, Edmond … No, in 10 kilogramov gline. Iz nje igralca sproti, pred publiko, oblikujeta nastopajoče lutke. Predstavi, ki je nastala po stripih Marguerite Abouet in Mathieuja Sapina, sledi pogovor z Anjo Zag Golob, glavno urednico založbe VigeVageKnjige. Predstavila bo stripovsko serijo in prevod v slovenščino ter opisala, kako je uprizoritev nastala iz stripa. Spregovorila pa bo tudi o pomenu stripa za vzgojo multimodalne pismenosti pri otrocih in mladih ter odgovarjala na vprašanja občinstva.

CikCak koncerti

13:00–14:00

Predstavitev s koncertom

Klub Cankarjevega doma

Izvaja: Center urbane kulture Kino Šiška

Poudarek na vsebinah za OŠ in SŠ

CikCak koncerti so izobraževalni koncertni program, ki glasbo v živo postavlja v širši kontekst razumevanja kulturnega in kreativnega sektorja. Projekt otrokom in mladostnikom omogoča prvo in poglobljeno srečanje s koncerti priznanih glasbenih izvajalcev v terminih, prilagojenih njihovemu vsakdanu, pri čemer ohranja visoko raven umetniške in produkcijske kakovosti.

Izhodišče projekta je zavedanje, da je vzgoja občinstva ena temeljnih, a pogosto spregledanih nalog kulturnega prostora. Prav v osnovnošolskem obdobju se oblikuje odnos do umetnosti, kulture in skupne izkušnje, zato so zgodnji, kakovostni in dostopni stiki z glasbo v živo ključni za dolgoročno razvijanje trajnega, spoštljivega in zavestnega odnosa do kulture. Namen projekta CikCak koncerti je mladim omogočiti kakovostno, razumljivo in dostopno izkušnjo glasbe v živo ter jim hkrati približati širši kontekst nastajanja kulturnih dogodkov. Projekt spodbuja razumevanje glasbe kot procesa, ki nastaja skozi sodelovanje ustvarjalcev, tehničnih ekip in organizatorjev.

Jan in Boštjan – Glasbe sveta

10:30–11:30

Didaktični koncert

Klub Cankarjevega doma

Nastopata: Jan Tomšič in Boštjan Gombač

Jan Tomšič in Boštjan Gombač sta nadvse kreativna glasbenika, ki na koncertih največkrat igrata na več različnih glasbil, saj pravita, da lahko tako najhitreje prepotujeta ves svet. V dobri šolski uri trajajočem koncertu vas bosta z zvokom rekonstrukcije najstarejšega glasbila na svetu popeljala iz Slovenije v Afriko, do Indije in nazaj, skozi kar nekaj evropskih držav, pot ju bo zanesla tudi čez lužo – v Ameriko. Koncert pa bo zanimiv še zato, ker bosta udeležencem predstavila, kako lahko na koncertu z otroki samo s pomočjo telesa in glasu poustvarimo zvok gozda, vetra, žuborenje potoka, dežja in ptic.

Spodbujanje inkluzivnosti s pomočjo glasbe v osnovnih šolah

16:00–17:00

Okrogla miza

Štihova dvorana

Sodelujejo: Eva Jurgec, Špela Loti Knoll, Veronika Brvar; povezuje: Katarina Habe

Poudarek na vsebinah za OŠ

Glasba ima pomembno vlogo pri spodbujanju inkluzivnosti v osnovnih šolah, saj presega jezikovne, kulturne in socialne razlike ter omogoča aktivno sodelovanje vseh učencev. Z vključujočimi glasbenimi dejavnostmi, kot so skupno petje, ustvarjanje ritmov, gib ob glasbi in spoznavanje glasbe različnih kultur, lahko učitelji ustvarijo varno in spodbudno učno okolje, v katerem se vsak otrok počuti sprejetega in slišanega. Glasba spodbuja empatijo, sodelovanje, medsebojno razumevanje in krepi občutek pripadnosti skupnosti. Posebej pomembna je pri vključevanju otrok s posebnimi potrebami, priseljencev in učencev z različnimi učnimi stili, saj omogoča izražanje tudi brez besed. Spodbujanje inkluzivnosti s pomočjo glasbe tako prispeva k celostnemu razvoju otrok ter k oblikovanju odprte, strpne in povezane šolske skupnosti.

Namen okrogle mize je predstaviti primere dobre prakse inkluzije s pomočjo glasbe v slovenskih osnovnih šolah ter predstaviti tudi, kako nam lahko glasbena terapija kot znanstvena in aplikativna veda pomaga pri tem.

Krepitev kulturno-umetnostne vzgoje

Od nacionalnih projektov do regijskih centrov

14:00–15:00

Predstavitev

Štihova dvorana

Sodelujejo: Ministrstvo za kulturo, Cankarjev dom, Zavod Bunker

Ministrstvo za kulturo (MK) si v skladu z Resolucijo o nacionalnem programu za kulturo 2024–2031 in v sodelovanju z Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje prizadeva za celostni razvoj kulturnoumetnostne vzgoje (KUV) v Sloveniji. Cilj je zagotoviti kakovostno, dostopno ter sistemsko umeščeno KUV na nacionalni, regijski in lokalni ravni ter povezati vzgojno-izobraževalne zavode s kulturnimi ustanovami in umetniki. Z načrtovanimi ukrepi, sofinanciranimi iz evropskih kohezijskih sredstev, MK podpira razvoj nacionalne mreže KUV, omogoča nadgradnjo številnih že prepoznanih dobrih praks ter podpira razvoj novih projektov in programov KUV na različnih področjih kulture. Aktivnosti se med seboj vsebinsko in izvedbeno dopolnjujejo ter skupaj prispevajo k razvoju povezanega in usklajenega sistema KUV.

Razvojna pisarna za KUV – celostni razvoj KUV

Razvojna pisarna za KUV na MK, vzpostavljena leta 2025, zagotavlja organizacijsko, informacijsko in svetovalno podporo na nacionalni ravni. Spodbuja tesnejše sodelovanje med deležniki kulturnega in vzgojno-izobraževalnega resorja ter povezuje različne resorje, lokalne skupnosti, univerze in druge pomembne partnerje za celovit razvoj KUV.

Nacionalno stičišče KUV – Kulturni bazar

Cankarjev dom nadgrajuje projekt Kulturni bazar z vzpostavitvijo Nacionalnega stičišča KUV – Kulturni bazar. Do leta 2029 bo zagotovil brezplačna strokovna usposabljanja na različnih področjih KUV za več kot tri tisoč strokovnih delavcev iz vzgoje, izobraževanja, kulture in drugih področij. Usposabljanja na nacionalni in regijski ravni bodo spodbujala sodelovanje vrtcev, šol, fakultet, kulturnih ustanov in ustvarjalcev pri razvoju kakovostnih kulturnovzgojnih dejavnosti. Nastaja tudi enotna informacijska in promocijska točka, ki bo omogočala pregled kakovostnih vsebin in dejavnosti po vsej Sloveniji.

Regijski centri KUV – že letos vabljeni na Šole v kulturi!

Bunker skupaj s partnerji vzpostavlja pet regijskih centrov KUV, ki bodo v partnerskem sodelovanju s številnimi kulturnimi ustanovami in ustvarjalci ter vzgojno-izobraževalnimi zavodi in lokalnimi skupnostmi zagotovili razvoj in dostopnost kakovostne ponudbe KUV v osrednjeslovenski (vodi Bunker, Ljubljana), podravski (vodi Umetnostna galerija Maribor), savinjski (vodi Pokrajinski muzej Celje), obalnokraški (vodi Knjižnica Koper) in v JV regiji (vodi Zavod Novo mesto). Osrednja aktivnost projekta, ki jo bodo predstavili na Kulturnem bazarju in vas k udeležbi tudi povabili, je namenjena učencem 3. VIO osnovnih šol in dijakom srednjih šol ter njihovim učiteljem; je Šola v kulturi – brezplačna tridnevna poglobljena kulturnovzgojna izkušnja, na katero se otroci in mladi skupaj s pedagoškimi delavkami in delavci podajo izven svojih regij. V teku je razpis za razvoj nacionalnih ter inovativnih projektov KUV na področju filma, glasbenih umetnosti, uprizoritvenih umetnosti in vizualnih umetnosti (vključno z arhitekturo in oblikovanjem), v pripravi pa še ukrep, ki bo zagotovil razvoj projektov KUV na področju sodobnega plesa. S celostnim in trajnostno naravnanim pristopom želi MK omogočiti večjo vključenost otrok, mladih in odraslih v kulturi, tako v formalnem izobraževanju kot v njihovem prostem času.

Dostopnost kot kulturna norma in izziv

12:30–13:30

Predavanje

Štihova dvorana

Izvaja: dr. Maja Simoneti

V predavanju se bomo dotaknili ozadja in razvoja koncepta dostopnosti in si s pomočjo primerov iz prakse IPoP – Inštituta za politike prostora predočili, kako vpliva na naše življenje ter kako se lahko uveljavlja in utrjuje v šoli. Izvedeli bomo, da tudi otroci in mladi tvorijo specifično skupino prebivalcev, ki je šibko zastopana pri odločanju o urejanju prostora ter tako lahko tudi prikrajšana na primer pri rabi prostora in varnosti v prometu. Izvedeli bomo, kako se lahko skozi različne načine vključevanja učencev v načrtovanje urejanja okolice šol, šolskih poti in lokalnega okolja otroke opolnomoči. Videli bomo, kako lahko učenci hkrati prispevajo k ustvarjanju boljših rešitev zase in svoje vrstnike ter prispevajo k večji vidnosti drugih oviranih in odvisnih v akterjev. Seznanili se bomo s konkretnimi predlogi, ki pomagajo širiti razumevanje dostopnosti in prispevajo k razvoju soodgovornosti pri vseh akterjih. Zanimalo nas bo, kakšna je lahko vloga posameznika in skupnosti pri uveljavljanju kulture dostopnosti ter kako lahko v šolskem okolju prispevamo k razvoju znanja in veščin za uveljavljanje dostopnost v praksi. Govorili bomo o položaju in vključevanju mladih v urejanju prostora in lokalnega prometa ter o razvoju znanja in veščih za udejanjanje kulture dostopnosti.

Izberi sebe in kulturo

10:30–12:00

Pogovor

Štihova dvorana

Sodelujejo: dr. Mateja Markl, Tadej Meserko, Ksenija Lekić idr.

»Impro me je naučil bolj zaupati vase in svoje sposobnosti, imeti manj treme in nasploh stvari jemati manj resno in sprotno. Zaupanje, da se bo vse razrešilo, ker vem, da me obkrožajo ljudje, na katere se lahko obrnem, ko mi je težko in mi ne gre najbolje.« (dijakinja, 18 let)

Skladno z usmeritvami Svetovne zdravstvene organizacije tudi v Sloveniji vse bolj poudarjamo pomen dostopnosti kakovostnih kulturnih dejavnosti za otroke, mlade in odrasle v njihovem prostem času. Redno vključevanje v kulturne dejavnosti poleg razvoja kulturne zavesti in izražanja ter ustvarjalnosti pomembno prispeva tudi k posameznikovi socialni vključenosti in dobremu počutju.

Strokovnjaki s področja zdravja, kulture in mladine bodo predstavili strateške ukrepe, preventivne programe, aktivnosti za promocijo zdravja ter primere dobrih praks, ki povezujejo kulturo in zdravje. Razpravljali bomo, kako lahko s sodelovanjem različnih deležnikov na nacionalni in lokalni ravni ustvarimo pogoje za kakovosten, zdrav in ustvarjalen življenjski slog otrok, mladih, odraslih in družin.

Lulina in luna

16:00–16:45

Projekcije animiranih filmov

Kosovelova dvorana

Izvaja: Petra Gajžler

Poudarek na vsebinah za V

Dekle z zaposlenimi očmi (A Menina com os Olhos Ocupados)

André Carrilho, Portugalska, 2024

Nekoč je živela deklica, katere oči so bile vedno zaposlene s telefonom. Hodila je po mestu, ne da bi opazila svet okoli sebe. A telefon ji spolzi iz rok …

Bum tresk dirka (Morgenfugl og Murmeldyr: Rydderacet)

Annette Saugestad Helland, Johan Kaos, Norveška, 2024

Dnevna soba je čudovito prizorišče za dirke z avtomobili, pod kavčem pa se skriva strašna jama. Mali Matildi oče predlaga tekmovanje. Pa je res pomembna zmaga?

Lulina in luna (Lulina e a Lua)

Alois Di Leo, Marcus Vinícius Vasconcelos, Brazilija, 2023

Lulina bo kmalu dobila bratca ali sestrico. Svoje največje strahove nariše na lunino površino. Ti oživijo in jo naučijo, da le niso tako strašni.

Kino brez ovir – dostopne filmske projekcije

14:00–15:00

Predstavitev

Kosovelova dvorana

Izvajata: Sara Šabec in Živa Jurančič

Poudarek na vsebinah za OŠ in SŠ

Ogledali si bomo kratki film iz Kinodvorovega šolskega programa 2026/27. Projekcija bo potekala s tehničnimi prilagoditvami, ki jih v Kinodvoru in Kinu Cerknica tudi sicer omogočamo ob izbranih filmskih naslovih, in sicer z zvočnim opisom za slepe in slabovidne ter s slovenskimi opisnimi podnapisi in tolmačenjem v slovenski znakovni jezik za gluhe in naglušne.

Ogledu filma bo sledil pogovor s predstavniki skupnosti gluhih in naglušnih ter slepih in slabovidnih, v katerem bomo spregovorili o specifičnih potrebah različnih skupnosti in osvetlili, kako pomembni so za odraščajoče posameznike z invalidnostmi celovito spremljanje kulturnih vsebin, možnost obiskovanja dogodkov in aktivna participacija v kulturi. Ob tem bomo skupaj z udeleženci razmišljali tudi o vlogi vzgojno-izobraževalnih zavodov pri oblikovanju vključujočih kulturnih praks v prihodnje.