PRIJAVA

Še nimate uporabniškega računa? Registrirajte se

Prijavite se

O kulturno-umetnostni vzgoji

Kulturno-umetnostna vzgoja je področje, ki po svoji vsebini in poslanstvu preči kulturni in vzgojno-izobraževalni resor. Tako v evropskih kot v mednarodnih dokumentih je prepoznana kot pomembno področje vseživljenjskega učenja.

Unesco v svojih dokumentih Smernice kulturno-umetnostne vzgoje (Road map for Arts Education, 2006) in Seulski program: Cilji za razvoj kulturno-umetnostne vzgoje (Seoul Agenda: Goals for the Development of Arts Education, 2010) poudarja kulturno-umetnostno vzgojo kot temeljno pravico posameznika, ki mora biti del vseživljenjskega učenja. Zato je treba vsem, zlasti pa otrokom in mladim, zagotoviti kakovostno in načrtno kulturno-umetnostno vzgojo, ki omogoča spoznavanje različnih področij umetnosti, razvijanje kritičnega odnosa do njih, spoznavanje kulture in kulturne dediščine lastnega naroda in drugih kultur ter s tem spodbuja medkulturni dialog. 

Skladno s priporočili Unesca smo tudi v Sloveniji Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Zavod RS za šolstvo leta 2006 skupaj začrtali razvoj kulturno-umetnostne vzgoje. Kulturno-umetnostno vzgojo (KUV) načrtno medresorsko razvijamo:

  • KUV vključujemo v Nacionalne programe za kulturo ter druge nacionalne strateške dokumente, ki pokrivajo področje kulture, vzgoje in izobraževanja oziroma dokumente, ki izpostavljajo skrb za celosti razvoj otrok in mladih;
    Pobuda za povezovanje na tem področju je bila vključena že v Nacionalnem programu za kulturo 2004–2007, v Nacionalnem programu za kulturo 2008–2011 pa je bila KUV že postavljena kot prečno in povezovalno področje, ne le med kulturo in izobraževanjem, temveč tudi med vsemi področji kulture in umetnosti. To prakso smo nadaljevali tudi v Nacionalnem programu za kulturo 2014–2017.
  • pripravili smo Nacionalne smernice za kulturno-umetnostno vzgojo v izobraževanju;
  • skrbimo za nacionalna strokovna usposabljanja KUV in strokovno gradivo na tem področju;
  • gradimo nacionalno mrežo KUV.

Evropske smernice za KUV

Unescove smernice poudarjajo KUV kot temeljno pravico posameznika, ki mora biti del vseživljenjskega učenja, zato je treba vsem, zlasti pa otrokom in mladim, zagotoviti kakovostno in načrtno KUV, ki omogoča spoznavanje različnih področij umetnosti, razvijanje kritičnega odnosa do njih, spoznavanje kulture in kulturne dediščine lastnega naroda ter drugih kultur spodbujanje medkulturnega dialoga. Vse to poudarja tudi evropski dokument: Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (2006). To je referenčni okvir, ki opredeljuje osem ključnih kompetenc kot prispevek k razvoju kakovostnega ter v prihodnost usmerjenega izobraževanja in usposabljanja, med njimi tudi kompetenco Kulturna zavest in izražanje.

Vsaka od teh osmih kompetenc je opredeljena skozi znanje, spretnosti in odnose, ki so z njo povezani. Vseživljenjske kompetence so tudi med seboj neločljivo povezane in se prepletajo. Ključnega pomena je, da jih pri otrocih in mladih razvijamo celoten vzgojno-izobraževalni proces. 

Evropska komisija je leta 2018 posodobila ključne kompetence ter pri kompetenci Kulturna zavest in izražanje izpostavlja dognanja delovne skupine, v kateri so delovali člani različnih držav s področja kulture in izobraževanja na ravni Evropske unije, ki so pripravili Priročnik o kulturni zavesti in izražanju (Cultural Awareness and Expression handbook, 2016), v katerem so poudarili dva temeljna koncepta KUV: 

  • vzgoja in izobraževanje v umetnosti/kulturi: pri tem je pomen kulture in umetnosti vrednota sama po sebi; gre za sistematično spoznavanje posameznih umetnostnih področij ter učenje umetniških spretnosti in znanj, načinov mišljenja ter prikaz različnih umetniških vsebin, hkrati pa za pridobivanje neposrednih izkušenj z različnimi umetnostnimi zvrstmi, razvijanje kulturne identitete ter spoznavanje kulturne dediščine;

  • vzgoja in izobraževanje skozi umetnost/kulturo: prispeva k izboljšanju sporazumevalnih zmožnosti, ustvarjalnosti, kulturne različnosti, kritičnega odnosa do različnih družbenih vprašanj, ki jih obravnavajo vključene kulturne vsebine, ter kritičnega odnosa do kulture in umetnosti, poleg tega pa učenci aktivno spoznavajo različna področja kulture oz. umetnosti.
    Pri tem konceptu gre za posredno uporabo KUV, ob čemer z njo razvijamo različne kognitivne sposobnosti na drugih področjih; razvijamo socialne in komunikacijske veščine otrok in mladih, jih ozaveščamo za udeleženost v družbi; razvijamo ustvarjalnost, inovativnost … Takšen pristop je v vzgoji in izobraževanju vse pogostejši, saj so kulturno-umetniške vsebine in pristopi pogosto prepoznavani kot vodilo ustvarjalnega učenja tudi pri medpredmetnem, medpodročnem oziroma kroskurikularnem učenju, ko na primer umetniške vsebine uporabimo kot motivacijo ali izhodišče za obravnavo učne snovi pri neumetnostnih predmetih.

Pomembno vlogo pri razvoju kulturno-umetnostne vzgoje na evropski ravni ima tudi  evropska mreža ACE net (Arts and Cultural Education Net), ki povezuje strokovnjake in državne uradnike na področju KUV bodisi v kulturnem bodisi v izobraževalnem sektorju. Glavni cilj mreže, ki deluje od leta 2002, je izmenjava dobrih praks na področju KUV. Delo mreže vseskozi podpira Direktorat EU za izobraževanje in kulturo. 

Na pobudo mreže ACEnet je bila izvedena primerjalna študija Eurydice: Kulturno-umetnostna vzgoja po šolah v Evropi (Arts and Cultural Education at School in Europe, 2009), kjer so predstavljeni podatki iz 31 držav. Študija nam omogoča medsebojne primerjave med državami ter pregled in izmenjavo primerov dobre prakse.

Nacionalne smernice za KUV

Nacionalne smernice za kulturno-umetnostno vzgojo v izobraževanju je leta 2009 zasnovala Razširjena medpredmetna skupina za kulturno vzgojo (strokovnjaki z različnih področij vzgoje in izobraževanja ter kulture), imenovana leta 2008 na Zavodu RS za šolstvo. 

Smernice pojasnjujejo in ozaveščajo vlogo KUV pri izboljševanju kakovosti izobraževanja in razvijanju posameznikove ustvarjalnosti ter poudarjajo pomen umetnosti in kulture za družbo 21. stoletja. Dokument opozarja na potrebo po tesnejšem povezovanju kulture, znanosti in izobraževanja ter na pomen nadarjenosti in ustvarjalnosti vsakega posameznika, ki ju razvija prav KUV. Smernice poudarjajo nacionalno skrb za dostopnost kulture in umetnosti za različne ciljne skupine (temeljna pravica do kulture). Cilji KUV se z medpredmetnimi povezavami in dejavnostmi uresničujejo v celotnem vzgojno-izobraževalnem procesu v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Uresničevanje ciljev KUV prispeva tudi k razvijanju splošne kulture. Smernice so pomembne tudi zato, ker opredeljujejo KUV in uvajajo enotno razumevanje tega koncepta v izobraževanju.

Namenjene so strokovnim delavcem v vrtcih in šolah, zaposlenim v kulturnih ustanovah, umetnikom, politikom, staršem in širši javnosti. KUV se v okviru formalnega izobraževanja dopolnjuje tudi z neformalnim izobraževanjem – številnimi kulturnovzgojnimi dejavnostmi otrok in mladih v njihovem prostem času (tudi v smislu zdravega življenjskega sloga).

Katera področja vključuje KUV?

Seznam področij kulture in umetnosti, ki jih vključujemo, smo leta 2008 oblikovali na podlagi takratnega aktualnega Nacionalnega programa za kulturo, a ga skladno z Unescovimi smernicami ter Nacionalnimi smernicami za kulturno-umetnostno vzgojo v vzgoji in izobraževanju še dopolnjujemo.

KUV vključuje in povezuje:

  • Arhitektura, prostor in oblikovanje

  • Arhivska dejavnost

  • Bralna kultura

  • Film

  • Glasbene umetnosti

  • Gledališče

  • Intermedijske umetnosti

  • Kulturna dediščina

  • Likovne umetnosti

  • Muzeji

  • Ples

Zbirka strokovnih publikacij na področju KUV

MIZŠ, ZRSŠ in MK od leta 2008 naprej v sodelovanju s strokovnimi delavci v vzgoji in izobraževanju ter kulturi skrbimo tudi za pripravo strokovnih publikacij na področju KUV:

V sodelovanju z drugimi resorji smo pripravili strokovna gradiva, ki spodbujajo vključevanje kulturno-umetnostnih vsebin pri obravnavi različnih tematik:

Nacionalni medresorski projekti KUV

Od leta 2006 MK, MIZŠ in ZRSŠ v sodelovanju s kulturnimi ustanovami razvijamo, podpiramo in organiziramo nove medresorsko zasnovane nacionalne projekte KUV:

  • Rastem s knjigo: leta 2006 smo medresorsko zasnovali prvi nacionalni projekt na področju bralne kulture; od 2009 je nosilka Javna agencija za knjigo RS.

  • Kulturni bazar: največji nacionalni projekt KUV razvijamo in organiziramo od leta 2009 naprej; izvršni producent projekta je Cankarjev dom v Ljubljani.

  • Teden kulturne dediščine: leta 2010 smo se na pobudo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (nosilec projekta) pridružili nacionalnemu projektu, ki poteka vsako leto ob Evropskih dneh kulturne dediščine.

  • Nacionalni mesec skupnega branja (NMSB): od leta 2018 smo partnerji projekta NMSB in akcije Beremo skupaj, ki so ju spodbudile kulturne ustanove s področja bralne kulture; izvršni producent projekta je Bralna značka Slovenije – ZPMS, nosilec pa Bralno društvo Slovenije.

  • Slovenski teden filma: od leta 2019 smo partnerji nacionalnega projekta filmske vzgoje; nosilec je Slovenski filmski center RS.

Drugi nacionalni projekti KUV – MK, MIZŠ in ESS sredstva

Od leta 2009 naprej MIZŠ in MK pripravljamo razpise za nacionalne projekte KUV, ki jih financiramo iz nacionalnih in evropskih sredstev. S temi projekti, ki povezujejo vzgojno-izobraževalne zavode in kulturne ustanove ter umetnike, podpiramo vzpostavitev odprtih, inovativnih učnih okolij in prožnih oblik učenja. Trenutno potekajo: 

MK v obdobju 2016–2021:

MIZŠ v obdobju 2017–2022:

Novice

Vse novice

Tkemo mrežo ustvarjalnosti

Strokovno usposabljanje za registrirane koordinatorje kulturno-umetnostne vzgoje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, kulturnih ustanovah in lokalnih skupnostih

Strokovni dogodek
Cankarjev dom

Nov termin Kulturnega bazarja 2020

12. Kulturni bazar, prvotno načrtovan za 9. april, je prestavljen na 6. oktober 2020.

Strokovni dogodek
Cankarjev dom

CreaTures: Creative Practices for Transformational Futures

Transdisciplinarni projekt raziskuje moč umetniških praks za spremembe v smeri večje družbene in ekološke trajnostne naravnanosti

Projekt
Zavod Kersnikova

1 vstopnica za 11 muzejev in galerij

Skupna poletna akcija muzejev in galerij v Ljubljani

AKCIJA
Ljubljana

Sorodni dogodki

Vsi dogodki

Sorodne povezave

Sponzorji