PRIJAVA

Še nimate uporabniškega računa? Registrirajte se

Prijavite se

En

O kulturno-umetnostni vzgoji

Kulturno-umetnostna vzgoja je področje, ki po svoji vsebini in poslanstvu preči kulturni in vzgojno-izobraževalni resor. Tako v evropskih kot v mednarodnih dokumentih je prepoznana kot pomembno področje vseživljenjskega učenja.

Unesco v svojih dokumentih Smernice kulturno-umetnostne vzgoje (Road map for Arts Education, 2006) in Seulski program: Cilji za razvoj kulturno-umetnostne vzgoje (Seoul Agenda: Goals for the Development of Arts Education, 2010) poudarja kulturno-umetnostno vzgojo kot temeljno pravico posameznika, ki mora biti del vseživljenjskega učenja.

Skladno s priporočili Unesca smo tudi v Sloveniji Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Zavod RS za šolstvo leta 2006 skupaj začrtali razvoj kulturno-umetnostne vzgoje. Kulturno-umetnostno vzgojo (KUV) načrtno medresorsko razvijamo:

  • KUV vključujemo v Nacionalne programe za kulturo ter druge nacionalne strateške dokumente, ki pokrivajo področje kulture, vzgoje in izobraževanja oziroma dokumente, ki izpostavljajo skrb za celosti razvoj otrok in mladih;
    Pobuda za povezovanje na tem področju je bila vključena že v Nacionalnem programu za kulturo 2004–2007, v Nacionalnem programu za kulturo 2008–2011 pa je bila KUV že postavljena kot prečno in povezovalno področje, ne le med kulturo in izobraževanjem, temveč tudi med vsemi področji kulture in umetnosti. To prakso smo nadaljevali tudi v Nacionalnem programu za kulturo 2014–2017.
  • pripravili smo Nacionalne smernice za kulturno-umetnostno vzgojo v izobraževanju;
  • skrbimo za nacionalna strokovna usposabljanja KUV in strokovno gradivo na tem področju;
  • gradimo nacionalno mrežo KUV.

V javnem interesu je vzpostavitev partnerstva (od nacionalne do lokalne ravni) med vzgojno-izobraževalnimi zavodi in profesionalnimi kulturnimi ustanovami (od javnih zavodov do nevladnih organizacij), pomembno pa je tudi partnerstvo z drugimi resorji.

Načrtno je treba skrbeti za prepoznavanje in promoviranje vloge in pomena KUV v celotnem vzgojno-izobraževalnem sistemu in širši družbi. Zagotavljati je treba dostopnost profesionalne in kakovostne kulturnovzgojne ponudbe po vsej Sloveniji za otroke in mladino, tako v okviru formalnega kot tudi neformalnega izobraževanja. Omogočiti jim je treba spoznavanje različnih področij kulture in umetnosti v vzgojno-izobraževalnem procesu in njihovem prostem času:

  • z vidika sprejemanja in spoznavanja kulture (mladi kot aktivni, razmišljujoči in kritični bralci, gledalci, udeleženci, obiskovalci kulturnih dogodkov),
  • raziskovanja umetnosti (tako sodobne umetnosti kot kulturne dediščine) ter
  • z vidika ustvarjalnosti (mladi kot ustvarjalci ter aktivni udeleženci različnih kulturnih dejavnosti).

Evropske smernice za KUV

Unescove smernice poudarjajo KUV kot temeljno pravico posameznika, ki mora biti del vseživljenjskega učenja, zato je treba vsem, zlasti pa otrokom in mladim, zagotoviti kakovostno in načrtno KUV, ki omogoča spoznavanje različnih področij umetnosti, razvijanje kritičnega odnosa do njih, spoznavanje kulture in kulturne dediščine lastnega naroda ter drugih kultur spodbujanje medkulturnega dialoga. Vse to poudarja tudi evropski dokument: Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (2006). To je referenčni okvir, ki opredeljuje osem ključnih kompetenc kot prispevek k razvoju kakovostnega ter v prihodnost usmerjenega izobraževanja in usposabljanja, med njimi tudi kompetenco Kulturna zavest in izražanje.

Vsaka od teh osmih kompetenc je opredeljena skozi znanje, spretnosti in odnose, ki so z njo povezani. Vseživljenjske kompetence so tudi med seboj neločljivo povezane in se prepletajo. Ključnega pomena je, da jih pri otrocih in mladih razvijamo skozi celoten vzgojno-izobraževalni proces. 

Pomembno vlogo pri razvoju kulturno-umetnostne vzgoje na evropski ravni ima tudi  evropska mreža ACE net (Arts and Cultural Education Net), ki povezuje strokovnjake in državne uradnike na področju KUV bodisi v kulturnem bodisi v izobraževalnem sektorju. Glavni cilj mreže, ki deluje od leta 2002, je izmenjava dobrih praks na področju KUV. Delo mreže vseskozi podpira Direktorat EU za izobraževanje in kulturo. 

Na pobudo mreže ACEnet je bila izvedena primerjalna študija Eurydice: Kulturno-umetnostna vzgoja po šolah v Evropi (Arts and Cultural Education at School in Europe, 2009), kjer so predstavljeni podatki iz 31 držav. Študija nam omogoča medsebojne primerjave med državami ter pregled in izmenjavo primerov dobre prakse.

Ključna kompetenca Kulturna zavest in izražanje

Evropska komisija je leta 2018 posodobila Priporočila iz leta 2006, v novih priporočilih je kompetenca kulturna zavest in izražanje opredeljena:

Kulturna zavest in izražanje

Kompetenca kulturne zavesti in izražanja vključuje razumevanje in spoštovanje načinov ustvarjalnega izražanja ter sporočanja zamisli in pomena v različnih kulturah ter z različnimi vrstami umetniških in drugih kulturnih oblik. Vključuje zavzetost za razumevanje, razvoj in izražanje lastnih zamisli ter občutka mesta ali vloge v družbi na različne načine in v različnih okoliščinah.

Bistveno znanje, spretnosti in odnosi, povezani s to kompetenco

Ta kompetenca zahteva poznavanje lokalnih, nacionalnih, regionalnih, evropskih in svetovnih kultur ter načinov izražanja, vključno z njihovimi jeziki, dediščino in tradicijami, in kulturnih proizvodov ter razumevanje morebitnega medsebojnega vpliva teh načinov izražanja in zamisli posameznika. Vključuje razumevanje različnih načinov sporočanja zamisli med ustvarjalcem, udeležencem in občinstvom v pisnih, tiskanih in digitalnih besedilih, gledališču, filmu, plesu, igrah, umetnosti in oblikovanju, glasbi, običajih in arhitekturi ter hibridnih oblikah. Zahteva razumevanje lastne razvijajoče se identitete in kulturne dediščine v svetu kulturne različnosti ter tega, kako lahko umetnost in druge kulturne oblike izražajo pogled na svet in ga oblikujejo.

Spretnosti vključujejo sposobnost izražanja ter razlage figurativnih in abstraktnih zamisli, izkušenj in čustev z empatijo, in sicer v vrsti umetnosti in drugih kulturnih oblikah. Spretnosti vključujejo tudi sposobnost prepoznati in izkoristiti priložnosti za osebnostno, družbeno in poslovno vrednost skozi umetnost in druge kulturne oblike ter sposobnost sodelovanja v ustvarjalnem procesu, tako posamično kot skupaj.

Pomembno je biti odprt za različnost kulturnega izražanja in to različnost spoštovati ter imeti etičen in odgovoren pristop k intelektualni in kulturni lastnini. Pozitiven odnos vključuje tudi zanimanje za svet, odprtost za nove možnosti in pripravljenost za sodelovanje v kulturnih izkušnjah.

Pri kompetenci Kulturna zavest in izražanje je Evropska komisija izpostavila tudi dognanja delovne skupine, v kateri so delovali člani različnih držav s področja kulture in izobraževanja na ravni Evropske unije, ki so pripravili Priročnik o kulturni zavesti in izražanju (Cultural Awareness and Expression handbook, 2016), v katerem so poudarili štiri temeljne koncepte KUV:

Vzgoja in izobraževanje v umetnosti/kulturi

  1. Kulturno-umetnostna vzgoja za lasten namen, kar pomeni pridobivanje kulturnih in umetniških zmožnosti kot bistvene razsežnosti razvoja celovite osebe, vključno z:
  • umetniškimi veščinami,
  • kulturno identiteto,
  • kulturno dediščino,
  • razvojem občinstva.

Vzgoja in izobraževanje skozi umetnost/kulturo

  1. Vpliv kulturno-umetnostne vzgoje na poučevanje in učenje, z namenom prenove didaktike ali izobraževalnih sistemov, vključno z:
  • kreativnim učenjem v šolah, prenosom učinkov na kognitivne sposobnosti, interdisciplinarnimi pristopi k specifičnim temam;
  • raznovrstnostjo učnih slogov, individualizacijo učnih pristopov;
  • razvojem izobraževalnih sistemov in podsistemov, spodbujanjem medpredmetnega učenja (STEAM).
  1. Družbeni vpliv kulturno-umetnostne vzgoje, usmerjen v socialno povezanost skozi udeležbo v umetniški praksi, kulturi in družbi, vključno z:
  • kulturno raznolikostjo, medkulturno ozaveščenostjo in dialogom;
  • trajnostnim razvojem.
  1. Vpliv kulturno-umetnostne vzgoje na gospodarski razvoj posameznikov in družbe, osredinjen predvsem na:
  • učenje posebnih znanj v okviru strokovnega usposabljanja za ustvarjalne panoge (npr. mediji, ljudska umetnost, obrt, oblikovanje);
  • ustvarjalnost kot veščino 21. stoletja za inovativne družbe.

Nacionalne smernice za KUV

Nacionalne smernice za kulturno-umetnostno vzgojo v izobraževanju je leta 2009 zasnovala Razširjena medpredmetna skupina za kulturno vzgojo (strokovnjaki z različnih področij vzgoje in izobraževanja ter kulture), imenovana leta 2008 na Zavodu RS za šolstvo. 

Smernice pojasnjujejo in ozaveščajo vlogo KUV pri izboljševanju kakovosti izobraževanja in razvijanju posameznikove ustvarjalnosti ter poudarjajo pomen umetnosti in kulture za družbo 21. stoletja. Dokument opozarja na potrebo po tesnejšem povezovanju kulture, znanosti in izobraževanja ter na pomen nadarjenosti in ustvarjalnosti vsakega posameznika, ki ju razvija prav KUV. Smernice poudarjajo nacionalno skrb za dostopnost kulture in umetnosti za različne ciljne skupine (temeljna pravica do kulture). Cilji KUV se z medpredmetnimi povezavami in dejavnostmi uresničujejo v celotnem vzgojno-izobraževalnem procesu v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Uresničevanje ciljev KUV prispeva tudi k razvijanju splošne kulture. Smernice so pomembne tudi zato, ker opredeljujejo KUV in uvajajo enotno razumevanje tega koncepta v izobraževanju.

Namenjene so strokovnim delavcem v vrtcih in šolah, zaposlenim v kulturnih ustanovah, umetnikom, politikom, staršem in širši javnosti. KUV se v okviru formalnega izobraževanja dopolnjuje tudi z neformalnim izobraževanjem – številnimi kulturnovzgojnimi dejavnostmi otrok in mladih v njihovem prostem času (tudi v smislu zdravega življenjskega sloga).

Katera področja vključuje KUV?

Seznam področij kulture in umetnosti, ki jih vključujemo, smo leta 2008 oblikovali na podlagi takratnega aktualnega Nacionalnega programa za kulturo, a ga skladno z Unescovimi smernicami ter Nacionalnimi smernicami za kulturno-umetnostno vzgojo v vzgoji in izobraževanju še dopolnjujemo.

KUV vključuje in povezuje:

  • Arhitektura, prostor in oblikovanje

  • Arhivska dejavnost

  • Bralna kultura

  • Film

  • Glasbene umetnosti

  • Gledališče

  • Intermedijske umetnosti

  • Kulturna dediščina

  • Likovne umetnosti

  • Muzeji

  • Ples

Nacionalna strokovna usposabljanja KUV

MK, MIZŠ in ZRSŠ od leta 2009 načrtno skrbimo za dodatna strokovna usposabljanja strokovnih delavcev na področju KUV. Cilj usposabljanj je spodbujanje načrtnega razvoja KUV v vzgojno-izobraževalnih zavodih, kulturnih ustanovah in lokalnih skupnostih ter v prepoznavanje prednosti, ki jih prinašata sodelovanje in partnersko povezovanje vseh treh deležnikov. Z usposabljanji uresničujemo naš dolgoročni cilj vzpostavitev nacionalne in regionalnih mrež koordinatorjev KUV, ki bodo otrokom in mladim omogočale dostopnejšo kakovostno KUV na vseh področjih kulture.

Poleg največjega nacionalnega strokovnega usposabljanja na področju KUV Kulturnega bazarja, ki ga pripravimo vsako leto v Cankarjevem domu, ter Kulturnega bazarja v regiji ki ga organiziramo medregijsko vsako drugo leto od 2017, pa vsa leta organiziramo in spodbujamo tudi druga nacionalna ali regionalna strokovna usposabljanja, tako splošna (za vsa področja KUV) kot področna.

V obdobju od 2012 do 2016 smo v vseh slovenskih regijah izvedli regijske posvete Kako s kulturo izboljšamo otrokov in mladostnikov vsakdan. Cilji posvetov so bili predstaviti pomen in učinke načrtne KUV ter spodbuditi tesnejše sodelovanje med vrtci in šolami, kulturnimi ustanovami ter lokalnimi skupnostmi. V programih posvetov smo predstavili primere dobrih kulturno-umetnostnih praks različnih umetnostnih zvrsti, ki potrjujejo dodano vrednost tovrstnega sodelovanja in mreženja.

Od leta 2016 v sodelovanju s področnimi kulturnimi ustanovami organiziramo tudi področne posvete – npr. Pismenost za gledališče; Nacionalni posvet o animiranem filmu; Skupaj do znanja: Kulturna dediščina kot učna snov, muzeji in galerije kot razširjene učilnice; Branje kot vrednota

V sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije smo obdobju 2017–19 v Evropskem tednu športa pripravili posvete o povezovanju športa, umetnosti in kulture, iz katerih se je v letu 2020 oblikoval celoletni medresorski nacionalni projekt #športajmoinberimo.

Za koordinatorje KUV iz kulturnih ustanov od leta 2017 pripravljamo strokovna srečanja Potenciali povezovanja, katerih cilj je spodbujanje aktivnejšega povezovanja različnih področij kulture in umetnosti, tako na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Za vse registrirane koordinatorje KUV (iz VIZ, kulturnih ustanov in lokalnih skupnosti) pa od leta 2017 organiziramo strokovno srečanje Tkemo mrežo za ustvarjalnost. Cilj teh strokovnih srečanj so spoznavanje primerov dobrih praks, izmenjava izkušenj, iskanje novih možnosti za kreativno povezovanje ipd.

Zbirka strokovnih publikacij na področju KUV

MIZŠ, ZRSŠ in MK od leta 2008 naprej v sodelovanju s strokovnimi delavci v vzgoji in izobraževanju ter kulturi skrbimo tudi za pripravo strokovnih publikacij na področju KUV:

V sodelovanju z drugimi resorji smo pripravili strokovna gradiva, ki spodbujajo vključevanje kulturno-umetnostnih vsebin pri obravnavi različnih tematik:

Nacionalni medresorski projekti KUV

Od leta 2006 MK, MIZŠ in ZRSŠ v sodelovanju s kulturnimi ustanovami razvijamo, podpiramo in organiziramo nove medresorsko zasnovane nacionalne projekte KUV:

  • Rastem s knjigo: leta 2006 smo medresorsko zasnovali prvi nacionalni projekt na področju bralne kulture; od 2009 je nosilka Javna agencija za knjigo RS.

  • Kulturni bazar: največji nacionalni projekt KUV razvijamo in organiziramo od leta 2009 naprej; izvršni producent projekta je Cankarjev dom v Ljubljani.

  • Teden kulturne dediščine: leta 2010 smo se na pobudo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (nosilec projekta) pridružili nacionalnemu projektu, ki poteka vsako leto ob Evropskih dneh kulturne dediščine.

  • Nacionalni mesec skupnega branja (NMSB): od leta 2018 smo partnerji projekta NMSB in akcije Beremo skupaj, ki so ju spodbudile kulturne ustanove s področja bralne kulture; izvršni producent projekta je Bralna značka Slovenije – ZPMS, nosilec pa Bralno društvo Slovenije.

  • Slovenski teden filma: od leta 2019 smo partnerji nacionalnega projekta filmske vzgoje; nosilec je Slovenski filmski center RS.

Drugi nacionalni projekti KUV – MK, MIZŠ in ESS sredstva

Od leta 2009 naprej MIZŠ in MK pripravljamo razpise za nacionalne projekte KUV, ki jih financiramo iz nacionalnih in evropskih sredstev. S temi projekti, ki povezujejo vzgojno-izobraževalne zavode in kulturne ustanove ter umetnike, podpiramo vzpostavitev odprtih, inovativnih učnih okolij in prožnih oblik učenja. Trenutno potekajo: 

MK v obdobju 2016–2021:

MIZŠ v obdobju 2017–2022:

Novice

Vse novice

Kulturni bazar 2021

E-strokovno usposabljanje

STROKOVNI DOGODEK
Na spletu

Tkemo mrežo ustvarjalnosti 2021

Strokovno usposabljanje za registrirane koordinatorje kulturno-umetnostne vzgoje

STROKOVNI DOGODEK
Muzej novejše zgodovine Celje

Europe Readr

Digitalna platforma in spremljevalni dogodki

PLATFORMA
Na spletu

30 let samostojne države Slovenije

Informacije o razstavah, dogodkih, gradivih in e-gradivih

NABOR DOGODKOV
MK, MIZŽ in ZRSŠ

Sorodni dogodki

Vsi dogodki

Sorodne povezave