2026 - Stran 2 - Kulturni bazar

Dediščina v vrtincu sprememb – priložnosti in izzivi

10:30–11:30

Predstavitev z delavnico

Dvorana M3–4

Izvajata: Nataša Gorenc, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije; Nataša Ülen, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Kranj

V hitro spreminjajočem se svetu se kulturna in naravna dediščina soočata z izzivi, kakršnih doslej nismo poznali. Tema 36. Dnevov evropske kulturne dediščine in 14. Tedna kulturne dediščine Dediščina v vrtincu sprememb – priložnosti in izzivi opozarja na številna tveganja in pritiske – družbene, tehnološke in okoljske – ki ogrožajo našo skupno dediščino. Spodbuja nas k razmisleku, 20 kako lahko skupaj zaščitimo tisto, kar je še ohranjeno, in odgovorno prenesemo znanje na prihodnje generacije.

Pri tem je izjemno pomembno, da je dediščina dostopna vsem, še posebej mladim. Poučevanje o kulturni dediščini zahteva posebna, poglobljena znanja, saj je tudi sama dediščina po naravi kompleksna. Zato je neprecenljivo, kadar lahko vzgojiteljem in učiteljem pomagajo strokovnjaki s področja varstva dediščine – z izkušnjami iz prakse, primeri prenovljenih objektov in prilagojenimi pristopi za različna izobraževalna obdobja.

Na predstavitvi z delavnico vam bomo ponudili znanje, orodja in izkušnje, ki jih boste lahko preizkusili ob konkretnih primerih posredovanja vsebin o dediščini. Verjamemo, da lahko z združenimi močmi in medsebojnim sodelovanjem naredimo pomembne, čeprav majhne korake k ohranjanju dediščine ter s tem prispevamo k bogatejši prihodnosti.

RTV matura

15:30–16:15

Predstavitev

Dvorana M2

Izvajajo: Špela Šebenik, Vlado Motnikar, Ksenja Tratnik z RTV Slovenija s sodelavci

Poudarek na vsebinah za SŠ

RTV-matura je projekt RTV Slovenija, kjer vsi deli javnega servisa (radio, televizija in splet) delujejo usklajeno na spletnem mestu vseh vsebin, ki jih RTV Slovenija ustvari v izobraževalnih in dokumentarnih uredništvih. Vsi video- in avdio-posnetki so dijakom in profesorjem lahko v pomoč pri pripravi na splošno ali poklicno maturo. Vsebine za slovenščino so neposredno povezane z maturitetnim esejem, vsebine drugih področij pa se ohlapno navezujejo na razpisani katalog in ponujajo možnost, da se dijaki v svojem lastnem tempu pripravijo na zrelostni izpit srednješolskega izobraževanja. Dogodek je namenjen predstavitvi portala Izodrom/RTV-matura in kako so lahko vsebine uporabne za pripravo na maturitetni esej, ki jih že 27 let pripravljajo na Radiu Slovenija.

Radijska igra in Zverinice

14:30–15:15

Predstavitev

Dvorana M2

Izvajata: Klemen Markovčič, Tadeja Bizilj, RTV Slovenija, ter drugi sodelavci in ustvarjalci

Poudarek na vsebinah za V in OŠ

Predstavitev v svoje jedro postavlja praktično uporabo slušne igre kot didaktičnega gradiva na zahtevo, hkrati pa s posebnim poudarkom na predšolskem obdobju in prvih dveh triadah razpira konkretne razmisleke o pristopih k poslušanju, pripravah na poslušanje, o samem stanju poslušanja. Ključni cilj osredotočenih poslušanj je namreč krepitev abstraktnega mišljenja, kar posamezniku nedvomno širi miselna obzorja in koristi tudi na drugih področjih. Radijska ali bolje slušna igra je pri razvijanju tovrstnih veščin še posebej ključna v najzgodnejših vzgojnoizobraževalnih obdobjih človeka.

Serija Zverinice, nastala v koprodukciji z Radiem France, odstira živalske pustolovščine, skozi njih pa najmlajši poslušalci spoznavajo njim manj znana dejstva o različnih živalskih vrstah. Od majhnih do ogromnih, od morskih do kopnih, od tistih na tleh do tistih v zraku … Kako se prehranjujejo, kako gradijo zavetje, kdo je glavni, kdo je hiter in kdo počasen? To se o živalih sprašujemo in si hkrati odgovorimo v otroški izobraževalno-igrani seriji Zverinice. Cilj serije je ozaveščati o pomenu biotske raznovrstnosti in otrokom na zabaven način posredovati dragocene informacije o manj poznanem živalskem svetu.

Zverinice nas skozi zvok, Denisove dogodivščine ter odlično slovensko interpretacijo dramskih igralcev Blaža Šefa in Anje Novak popeljejo v okolje, kjer živi določena predstavljena žival. Pri prevodu Radio Slovenija sodeluje s strokovnjaki Prirodoslovnega muzeja Slovenije, Biotehniške fakulteta UL in drugih.

100 pomežikov

10:30–11:30

delavnica

Dvorana M2

Izvaja: Jelka Geder-Kosi, Galerija Murska Sobota

Poudarek na vsebinah za V, OŠ1

S sprostitvenimi vajami za celotno telo od pet do glave ter z vajami gledanja, poslušanja, govorjenja, petja in tipanja bomo udeležencem delavnice glede na starost in potrebo približali Mini razstavo izvirnih mini likovnih del (slik, kipcev, grafik, fotografij …). Naš pogled na razstavo bomo krepili tako, da se bomo dotikali s pogledom in z drugimi različnimi stiki na našem telesu.

Sto pomežikov umetniškemu delu lahko opravimo hitro ali pa v daljšem časovnem intervalu, zato bomo najprej opravili izbrane in pozorne vaje za naše oči. Najpomembnejša vaja »topli odmor« pa bo izvedena večkrat.

Raziskovali bomo in odgovarjali na številna vprašanja. Kaj pa nam ponuja izvirno umetniško delo in kaj njegova reprodukcija? Danes moramo znati uporabiti oboje za ustvarjanje potrebe po likovnem izražanju in ogledovanju različnih razstav in posameznih razstavljenih eksponatov.

Vsak sklop vaj bo izzval razmislek, ki bo udeleženca spodbudila tudi k ustvarjanju mini likovnih del, ter h krepitvi pozornosti na posamezne detajle in posebnosti, ki pritegnejo pogled in s preprostimi detajli nadgradijo kakovostno preživljanje prostega časa otrok in mladih.

Enourna delavnica bo potekala v dveh terminih: ob 11.30 in 12.30.

Dostopne galerije

15:00–16:40

Predstavitev

Dvorana M1

Sodelujejo: Tjaša Debeljak Duranović, Nataša Braunsberger, Narodna galerija; Lucija Cvjetković, Dana Terzić, Moderna galerija + Muzej sodobne umetnosti; Sabina Andlovic, Ana Dobovičnik, Bolnišnična šola Ledina; Vedrana Đurašin, Pediatrična klinika – Služba za otroško psihiatrijo

V Narodni galeriji že drugo leto zapored uspešno sodelujejo s Centrom Janeza Levca v Ljubljani, katerega učenci jih skozi leto redno obiskujejo. Zanje pripravljajo poseben program vodenih ogledov in delavnic, s katerim jim omogočajo spoznavanje likovne dediščine in doživljanje umetnin na način, ki je prilagojen njihovim potrebam in izkustvu. Predstavili bodo program in strokovno sodelovanje, ki se je spletlo med ustanovama.

Moderna galerija + Muzej sodobne umetnosti skupaj z Bolnišnično šolo Ledina in Pediatrično kliniko UKC Ljubljana že petnajst let razvijata programe, ki otrokom in mladim omogočajo dostop do umetnosti in spoznavanje naših razstav ne glede na zdravstvene, socialne ali druge ovire. Njihovo ključno vodilo je dostopnost – vsebine prilagajajo neposredno ranljivim skupinam ter uporabljajo jasne, preproste in prilagojene materiale za osebe z gibalnimi, kognitivnimi ali učnimi težavami. S sodelavkami iz Bolnišnične šole Ledina in Pediatrične klinike bodo predstavili dosedanje izkušnje, izzive pri izvajanju programov in rešitve, ki so jih skupaj razvili. Posebej bodo izpostavili dva primera prilagoditev: ko je muzej otrokom fizično dostopen, vsebino pa je treba ustrezno prilagoditi (npr. skupine iz URI Soča), ter ko je muzejski prostor nedostopen – otroci ne morejo na obisk in zato program izvedejo v bolnišnici (npr. na Kliničnem oddelku za otroško hematologijo in onkologijo).

Dostopnost šolskih knjižnic v kontekstu nacionalnega dneva branja

13:00–14:30

Okrogla miza

Dvorana M1

Sodelujejo: Mateja Vdovič, OŠ Kungota; dr. Polona Vilar, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Sabina Fras Popović, Bralno društvo Slovenije; Ljiljana Mićović Struger, Zavod RS za šolstvo; dr. Kozma Ahačič, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša; povezuje: Metka Kostanjevec, Prva Gimnazija Maribor

Poudarek na vsebinah za OŠ in SŠ

Z okroglo mizo se bomo dotaknili vprašanja dostopnosti kakovostnih knjig v šolskih knjižnicah. Pomanjkanje finančnih sredstev, geografska oddaljenost, omejene nabavne politike in jezikovne ovire pogosto preprečujejo dostop do sodobne književnosti. Okrogla miza bo osvetlila, kako zagotoviti bolj pravičen in raznovrsten knjižni fond v šolah, ki bo dostopen vsem učencem in dijakom, ne glede na njihove zmožnosti, jezik ali okolje. Branje je tudi veselje, kot sporoča letošnji prvi Nacionalni dan branja, skozi katerega bomo osvetlili pomen tega dne v družbenem in šolskem življenju.

Muzeji in galerije za vse: prilagajanje vsebin za ranljive skupine

10:30–12:00

okrogla miza

Dvorana M1

Sodelujejo: dr. Mateja Maljevac, Pedagoška fakulteta, Univerza na Primorskem; David Kožuh, Goriški muzej; Petra Čeh, Nina Popič, Koroška galerija likovnih umetnosti; Jožica Trateški, Otroški muzej Hermanov brlog – Muzej novejše zgodovine Celje; Jan Češnjevar, Naravoslovnotehniška fakulteta UL; povezuje: Kristina Furlan, Goriški muzej

Se sprašujete, kako otrokom z različnimi potrebami omogočiti enakovredno izkušnjo muzeja ali galerije? Katere dostopnostne rešitve vam lahko kulturne ustanove ponudijo že danes?

Lahko sodelovanje z muzeji in galerijami okrepi vključujoče poučevanje v vaši skupini? Udeleženci boste spoznali celostne dostopnostne rešitve za otroke do 12. leta, inovativni projekt Taktilne galerije, kjer se lahko tako slepi in slabovidni kot videči obiskovalci dotaknejo razstavljenih del, ter primer, kako je večanje dostopnosti postalo trajna galerijska zaveza. Poseben poudarek bo namenjen tudi sodelovanju muzejev in galerij s študenti in profesorji specialne pedagogike ter razmisleku o tem, kako takšna sodelovanja vplivajo na prihodnje strokovne delavce ter krepijo strpnost in razumevanje že od najzgodnejših let. Iz prve roke pa boste tudi izvedeli, kako pride do realizacije taktilnih predmetov.

Pogovoru bo sledil izkustveni del, v katerem boste udeleženci lahko pretipali in preizkusili različne dostopnostne prilagoditve in taktilne replike muzejskih predmetov.

Z dogodkom želimo spodbuditi dialog, povezovanje in prenos vključujočih praks kulturnega okolja v vzgojno-izobraževalni prostor.

Jezik, umetnost, skupnost: mladi v središču kulture

16:00–17:00

Okrogla miza

Dvorana Alme Karlin

Sodelujejo: Neža Šmigoc, Zdenka Gajser; Domen Sitar, Nina Medved; dijak Prve gimnazije Maribor, Miha Debenak; povezuje: Meta Blagšič

Poudarek na vsebinah za SŠ

Okrogla miza bo predstavila inovativne participatorne programe Mariborske knjižnice, s katerimi nagovarjajo dijake kot generacijsko skupino, ki jih želijo dodatno opolnomočiti. Obiskovalci bodo spoznali primere dobrih praks, v katerih mladi niso le prejemniki, temveč soustvarjalci kulturnih in umetniških vsebin – od projektov, ki spodbujajo kritično mišljenje (esejistično razmišljanje o določeni tematiki) in izražanje skozi umetnost (jezikovne delavnice za dijake poklicnih šol; delavnice pripovedovanja in likovnega poustvarjanja za bodoče vzgojiteljice), do aktivnosti, ki gradijo občutek pripadnosti in odgovornosti v skupnosti. Razprava bo osvetlila, kako knjižnice, kulturne ustanove in šole v partnerstvih in z vključujočimi pristopi zmanjšujejo neenakosti ter krepijo kompetence mladih za življenje in delo v sodobni družbi. Cilj je pokazati, da participacija ni zgolj metoda, temveč orodje za opolnomočenje in povezovanje mladih z okoljem, v katerem živijo.

Kultura je blizu!

Okrogla miza o dostopnosti kulture za oddaljene kraje

12:30–14:00

Okrogla miza

Dvorana Alme Karlin

Sodelujejo: Vanja Kačič in Aleksandra Kričej; Lidija Ličen; Lučka Berlot; Mojca Horvat; Manca Perko; povezuje Gregor Gartner

Dostopnost do kulture je pomembna za vsako starostno obdobje, še posebej za otroke in mladostnike, ki se z različnimi vrstami kulture šele spoznavajo in do njih oblikujejo odnos. Čeprav je aktivno udejstvovanje z obiskom kulturnih ustanov vključeno v učne načrte, geografska oddaljenost od centrov za marsikatero vzgojno-izobraževalno ustanovo predstavlja finančni in organizacijski izziv. Izvajalci okrogle mize bodo predstavili, kako se z izzivi oddaljenosti soočajo sami in kako jih lahko kulturne ustanove pri tem podprejo. Ob primerih dobrih praks bodo predstavniki šol pokazali možne rešitve, kot so večletno sodelovanje s kulturnimi ustanovami, načrtovanje kulturnega dneva za celotno šolo in vključevanje v lokalno skupnost. Kulturne ustanove na drugi strani se lahko šolam približajo z izvajanjem (brezplačnih) gostovanj, načrtnim vključevanjem šol iz manjših krajev v letne načrte in dobro organizirano mrežo po vsej Sloveniji. Cilj okrogle mize je deliti izkušnje in ideje ter spodbuditi povezovanje.

(Ne)dostopnost ustvarjalnega plesa in njegova vsestranost

10:30–12:00

Predstavitev in pogovor

Dvorana Alme Karlin

Sodelujejo: dr. Vesna Geršak; dr. Katja Bucik; Saša Lončar; Nataša Tovirac; mag. Mojca Kasjak; Sara Janašković; Nina Zorko; povezuje: Nina Meško

Kot uvod v pogovor bomo predstavili Ljubljansko deklaracijo Otrok in ples (Dance and the Child international (daCi) Ljubljana Declaration) – pomemben dokument, ki sta ga na svetovni konferenci daCi 2024 na Univerzi v Ljubljani podpisala Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter ki izpostavlja temeljna načela inkluzije, enakosti in človekovih pravic na področju plesa. Deklaracija poudarja spoštovanje kulturne različnosti, pluralnosti identitet in različnih oblik kulturnega izraza, obenem pa spodbuja medkulturni in medgeneracijski dialog ter vseživljenjsko učenje.

S svojim širokim in hkrati zelo občutljivim pogledom izpostavlja ples kot prostor srečevanja, izražanja in vključevanja ter spodbuja razvoj praks, ki omogočajo, da je ples resnično dostopen vsem.

Sledil bo pogovor, na katerem bomo s povabljenimi vzgojitelji in učitelji razmišljali o tem, kako lahko načela ustvarjalnega plesa udejanjimo v delu z različnimi ranljivimi skupinami. Razprava bo osredotočena na vprašanja vključevanja oseb s posebnimi potrebami, gibalno oviranih oseb, gluhih in naglušnih, oseb z motnjami v duševnem razvoju ter tudi otrok in mladostnikov iz drugih kulturnih okolij.

S predstavitvijo primerov dobrih praks bomo razkrivali, kako lahko ustvarjalni ples – s svojo odprtostjo, domišljijo in telesno komunikacijo – postane most med različnimi svetovi in kako lahko pedagoški pristopi, zasnovani na principih deklaracije, prispevajo k bolj vključujočim skupnostim.

RTV Slovenija: Arsov glasbeni observatorij

16:30–17:30

Predstavitev

Steklena dvorana Lili Novy

Izvajajo: Primož Trdan s sodelavci, RTV Slovenija

Poudarek na vsebinah za OŠ3 in SŠ

Arsov glasbeni observatorij je serija video oddaj (v dolžini med 30 in 35 minut) iz leta 2025, v kateri s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, tremi mladimi dirigenti in voditeljem Aleksandrom Goljo predstavljamo delovanje orkestra in bogastvo orkestrska glasbe različnih obdobij. Projekt je dostopen tudi na spletu (portal RTV365). Oddaje so nastale z mislijo na uporabo v pouku glasbene umetnosti zadnjega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovnih šol in srednjih šol. Hkrati pa odpirajo poti do novih znanj tudi širšemu občinstvu, ki se zanima za klasično glasbo.

V štirih video oddajah, posnetih v Studiu 26 Radia Slovenija, povežemo poljudno izobraževalne komentarje in razlage, kratke pogovore in orkestrsko izvedbo izbrane glasbe baroka, klasicizma, 19., 20. stoletja in delo sodobnega skladatelja. Oddaje glasbenike pokažejo v njihovem okolju vaj in snemanj, hkrati pa skozi kamero pokažejo tudi, kako deluje radijski medij.

Poezija narečij in pokrajina podob (PODIPO)

12:15–13:00

Predstavitev

Steklena dvorana Lili Novy

Izvaja: Lorena Pavlič

Poudarek na vsebinah za OŠ3 in SŠ

Projekt z inovativnim, multidisciplinarnim pristopom povezuje starostnike in mlade skozi poezijo. Slednjo so starostniki iz domov upokojencev prevajali v narečja, mladi pa interpretirali skozi filmski jezik. Na delavnicah smo s številnimi mentorji raziskovali različne pristope, kako mladim ponuditi največ iz sveta poezije, filma in umetniškega ustvarjanja z namenom, da v njih vzbudimo radovednost in željo po 14 ustvarjanju, predvsem po svobodi izražanja.

Vsaka izmed delavnic je obsegala teoretični in praktični del. V praktičnem delu so sledili spoznavanje poezije in avtorjev čezmejnega prostora ter branje in analiza poezije, ki je služila kot osnova za scenarij ali navdih za razvoj nove zgodbe. Izhajali smo iz predpostavke, da bodo mladi, obkroženi z likovnimi in vizualnimi podobami, poezijo najlažje interpretirali skozi vizualni jezik, hkrati pa smo jih ravno na tem področju želeli opolnomočiti in jim predstaviti orodja, s katerimi bodo lahko samostojno ustvarjali tudi v prihodnosti. Predvsem so nas zanimale njihove interpretacije ter doživljanje in dojemanje skupnega prostora in medsebojnih odnosov, mentorji pa smo jim pomagali pri udejanjanju njihovih zamisli in pogledov. Izdelke smo zbrali v interaktivni knjigi, ki združuje vse ustvarjalne plasti projekta – poezijo, filme, zvočne interpretacije narečnih prevodov in fotografije.