2026 - Kulturni bazar

Spolna vzgoja II: Zmožnost

11:00–12:45

dramska/pripovedovalska predstava s pogovorom

Slovensko mladinsko gledališče

Produkcija: Nova pošta (Slovensko mladinsko gledališče in Maska Ljubljana), Mesto žensk; režija: Tjaša Črnigoj; nastopata: Lina Akif in Tea Vidmar; sodelujoči pri pogovoru: Urška Brodar, Slovensko mladinsko gledališče, in ustvarjalci

Poudarek na vsebinah za SŠ

Zmožnost temelji na zgodbah štirih žensk o njihovem spolnem zorenju, odnosu do lastnega telesa, spolnosti in partnerskih odnosih. Skupno jim je, da živijo s hendikepom in so tako dvakrat diskriminirane, kot osebe s hendikepom in kot ženske. Pri nas je na sistemski ravni seksualnost oseb s hendikepom spregledana, delavke_ci v socialnem varstvu se po lastni presoji odločajo, ali naj jim pri sami spolnosti pomagajo.

Po predstavi bomo v pogovoru z ustvarjalkami_ci, skupaj razmišljale_i, kako umetnost odpira prostor za bolj vključujoč dialog o intimnosti, zmožnostih, diskriminaciji in preizpraševale_i obstoječe poglede in prakse …

Ogled razstave Kulturopot in razstavnih prostorov

samostojni ogled razstave in razstavnih prostorov

Velika sprejemna dvorana CD

Razstavni prostori v Veliki sprejemni dvorani in Prvem preddverju bodo namenjeni predstavitvi vseh področij kulturnoumetnostne vzgoje (KUV), ki bo ponudila pregleden in aktualen vpogled v dejavnosti in vsebine za različna vzgojno-izobraževalna obdobja.

Razstavni del bo prikazal programe, primere dobre prakse in nove priložnosti za sodelovanje, s katerimi se krepi vključenost otrok, mladih in odraslih v kulturi – tako v okviru formalnega izobraževanja kot v njihovem prostem času.

V Veliki sprejemni dvorani bo na ogled nova potujoča razstava o kulturno-umetnostni vzgoji Kulturopot, ki bo po Kulturnem bazarju začela svojo pot po Sloveniji. Razstava je nastala v okviru projekta Nacionalno stičišče kulturno-umetnostne vzgoje ̶ Kulturni bazar, ki ga izvaja Cankarjev dom, ter je z interaktivnim načinom predstavljanja namenjena tako otrokom in mladim kot strokovnim delavcem.

Na razstavnih prostorih bodo predstavljeni nacionalni in regijski projekti KUV, ki povezujejo kulturne ustanove, ustvarjalce ter vzgojno‑izobraževalne zavode po vsej Sloveniji. Obiskovalci bodo spoznali delovanje Razvojne pisarne za KUV na Ministrstvu za kulturo, Nacionalnega stičišča KUV – Kulturnega bazarja ter projekt Šola v kulturi in mrežo petih regijskih centrov KUV, ki skupaj skrbijo za dostopno, povezano in kakovostno KUV.

V Prvem preddverju bodo tudi razstavni prostori, pripravljeni v sodelovanju z medresorskimi partnerji, na katerih bo predstavljeno, kako kulturo in umetnost povezati z drugimi področji – poudarek bo na povezovanju kulture in zdravja, skrbi za zdravo in kakovostno okolje, za vključevanje v projekte, ki spodbujajo vključevanje v kulturne dejavnosti kot vseživljenjskega učenja ter ki prispevajo k naši socialni vključenosti, ustvarjalnosti in dobrem počutju.

Samostojen obisk razstavnih prostorov si udeleženci organizirajo sami in razporedijo ob udeležbi na strokovnem usposabljanju ves dan med 8. uro in 17.30. Za ogled razstave Kulturopot in razstavnih prostorov se udeležencem prizna v okviru strokovnega usposabljanja 60 minut, a vas vabimo, da jima namenite več časa.

Vodenje po razstavi Čivki iz preteklosti s kustosinjo razstave

10:30–11:30

Vodenje

Galerija Cankarjevega doma

Izvaja: dr. Daša Pavlovič, Narodni muzej Slovenije

Poudarek na vsebinah za OŠ in SŠ

Razstava predstavlja slovensko arheologijo s tremi specifičnimi vrstami predmetov: tistimi, ki jih povezujemo z zvokom in glasbo (to so bodisi glasbila – od prazgodovinskih piščali iz kosti jamskih medvedov z antično dvojno piščaljo do novoveških železnih drumlic – bodisi ropotulje, ki so jih uporabljali pri ritualih ali kot otroške igrače); s simbolnimi predmeti (to so prazgodovinske figurine, verjetno upodobitve nam nepoznanih božanstev, kipci antičnih bogov, predmeti z vgraviranimi astralnimi simboli, predmeti v obliki živali, miniaturni predmeti in predmeti z vrezanimi figurami, ki govorijo zgodbo kot nekakšen strip); ter s tistimi, ki nosijo najzgodnejše zapisane besede (med njimi so primeri venetske pisave na odlomku bronaste situle in na srebrni ploščici, zapisi imen lokalnih božanstev, antična miniaturna knjižica in grafiti).

Vsi ti predmeti nam s svojimi zvoki, simboli ali zapisanimi besedami odstirajo nekoliko globljo dimenzijo duhovnosti, zabave in pojasnjevanje sveta ljudi iz preteklosti. Kažejo potrebo človeka po izražanju nečesa abstraktnega, po ustvarjanju simbolnega ter po trajnem zapisu zgodb, zaobljub in tudi nedovoljenih besed.

Enournemu vodenju po razstavi se lahko pridružite ob 10.30, 12.30 ali 14.30. Vodenje traja eno uro. Razstava je v Galeriji Cankarjevega doma na ogled do 23. avgusta 2026.

Igriva arhitektura in taktilni sprehod

14:00–15:30

predstavitev priročnika in izkustveni sprehod

Dvorana E6

Izvaja: Center arhitekture Slovenije

Poudarek na vsebinah za OŠ3 in SŠ

Priročnik Igriva arhitektura zunaj – priročnik za izkustveno učenje na prostem je posvečen raziskovanju zunanjega prostora mest Nove Gorice in Gorice ter ponuja osnovna znanja in delavnice za doživljajsko učenje. Otrokom in mladim na delavnicah, vodenih ogledih in raziskovalnih poteh približuje ključne gradnike prostora ter jih spodbuja k razmisleku o gradnji in rušenju meja.

Predstavitvi bo sledil Taktilni sprehod, na katerem bomo s pomočjo čutov raziskovali prostor in preverili dostopnost prostora za ljudi z omejitvami. Uporabili bomo pripomočke, ki bodo simulirali različne telesne omejitve ter se ob tem seznanili z možnostmi in vključenostjo vseh uporabnikov prostora.

Projekt Like a bird – Čezmejna igriva arhitektura je bil v sklopu razpisa Interreg podprt v okviru Evropske prestolnice kulture Nova Gorica / Gorizia. Poslanstvo programa Igriva arhitektura je povezovati različna področja delovanja uporabnikov prostora in jih ozavestiti o pomenu prostora.

Novi sošolci: kako film odpira prostor za učenje sobivanja

16:00–17:30

interaktivno predavanje z delavnico

Dvorana E3–4

Izvajata: Lea Cahunek, scenaristka, Toni Cahunek, režiser in scenarist, Eustahije film

Poudarek na vsebinah za OŠ2, 3

Kako s pomočjo filma (kritično) razmišljati o družbi, v kateri živimo? Ob izsekih iz dokumentarnega filma Novi sošolci bo v dialogu z udeleženci potekalo interaktivno predavanje na temo (sodobnih) pristopov k vključevanju in razumevanju kulturne različnosti. S prizori iz filma, ki so izvrstno izhodišče za pogovor o večjezičnosti, medkulturnosti in vlogi učitelja pri grajenju varnega razrednega okolja, bomo obogatili teoretična izhodišča. Iskrene izjave otrok in strokovnih delavcev omogočajo pristen vpogled v vsakdan otrok, ki vstopajo v slovensko šolo brez znanja jezika. S svojo avtentičnostjo film omogoča gledalcem, da se vživijo v izkušnjo novega učenca/sošolca in razumejo, kako ključna je (prva) izkušnja v razredu.

Delavnica po predavanju nas bo skozi iztočnice za pogovor in praktične dejavnosti vodila do oblikovanja konkretnih idej, kako različne metode za krepitev povezanosti med učenci uporabiti pri pouku ali razrednih urah.

Kultura/dostopnost se začne v razredu

13:30–15:00

delavnica

Dvorana E3–4

Izvajajo: Bjanka Kršmanc, Pionirski dom – Center za kulturo mladih; Veronika Hana Grubič, Društvo za kulturo in izobraževanje IMPRO; Ana Romih, Kulturno društvo Qulenium; Drago Švajger, Uglašeni odnosi – Center za psihoterapijo, zakonsko in družinsko terapijo

Vzgojitelji in učitelji so ključni akterji kulturne dostopnosti – njihova odprtost, motivacija in zmožnost povezovanja umetnosti s pedagoškim delom pomembno vplivajo na to, kateri otroci in mladi vstopajo v svet kulture in kako. Delavnica izhaja iz evropskega projekta Mind the GAP, kjer smo razvijali umetniške laboratorije za duševno zdravje otrok in mladih. S pomočjo sodelovanja umetnikov, učiteljev in strokovnjakov za duševno zdravje smo v šolskem okolju ustvarjali varen, vključujoč prostor, kjer umetnost postane orodje izražanja, povezovanja in sprejemanja. Udeleženci delavnice bodo spoznali izbrane metode ter se na praktičnih vajah in refleksijah dotaknili tem, kot so: kako umetnost vključiti v vsakdanji pouk, kako nasloviti različne potrebe učencev, kako okrepiti učiteljevo lastno čustveno odpornost in ustvarjalnost ter zakaj je prav šola lahko prvi prostor dostopnosti kulture – za vse. S tem ko učitelji razvijajo praktična orodja in večjo naklonjenost umetnosti, pa pogosteje vzpostavljajo povezave s kulturnimi institucijami in profesionalnimi ustvarjalci, kar še dodatno bogati izkušnje njihovih učencev.

Telesa v gibanju: sodobni ples in robotika

10:30–11:30

Delavnica

Dvorana E3–4

Izvajata: Mojca Majcen, plesalka in koreografinja; Aljaž Kodrič, Delavski dom Trbovlje

Delavnica združuje sodobni ples in osnovno robotiko z namenom humanizacije tehnologije. Roboti v delavnici delujejo kot plesni partnerji, navdih in orodje za preučevanje razmerja med človekom, tehnologijo in prostorom. Zasnova delavnice s prilagodljivimi gibalnimi nalogami omogoča vključevanje udeležencev različnih starosti, izkušenj in telesnih zmožnosti, vključno z osebami z gibalnimi omejitvami ali drugačnimi načini zaznavanja. V prvem delu delavnice se bodo udeleženci individualno odzivali na gibanje robotov, v drugem delu pa bodo prešli v oblikovanje skupinske dinamike. Pri tem bodo razvijali zavedanje o prostoru, odnosu, dinamiki in odgovornosti v skupinski igri. Preizkusili se bodo tako v plesu kot v vodenju gibanja robotov. Na koncu bodo oblikovali plesno miniaturo s poudarkom na občutku skupnega ustvarjanja, igrivosti in dosegljivem umetniškem izrazu. Na delavnici bodo uporabljeni cenovno dostopni roboti za učenje programiranja in robotski pes. V praksi lahko vodenje robotov v starostnih obdobjih V in OŠ1 prevzamejo mentorji, tako da robot obenem deluje kot vizualni ali ritmični vodnik za udeležence, ki lažje sledijo senzoričnim navodilom. Delavnica bo mentorje spodbudila k prepoznavanju sodobnega plesa in novih tehnologij kot priložnosti za krepitev skupinske pripadnosti, za reševanje konfliktov ter za raziskovanje različnosti.

Beseda reši ti življenje

14:30–15:30

Predstavitev

Dvorana E1–2

Sodelujejo: Žarko Ilič, Novi Sad, Srbija; Đorđe Jović, Niš, Novi Sad, Srbija; Nataša Kovačević, Prnjavor, Republika Srbska, BiH; Ekaterina Kuznetsova, Moskva, Rusija; Aleksandra Čehovin, pedagoginja, mentorica jezikovnih tečajev slovenskega jezika za priseljence, Ljudska univerza Nova Gorica (LUNG); Barbara Velkov, Center RS za poklicno izobraževanje (CPI)

Poudarek na vsebinah za SŠ

Predstavitev komične jezikovne alegorije Naši v izvedbi gledališke skupine novogoriških priseljencev, nastale po priredbi Se upreti ali uiti? avtorice Aleksandre Čehovin in ilustratorja Mateja Gruden-Keka (Ljudska univerza Nova Gorica, 2025), je zasnovana kot poglobljen javni pogovor z ustvarjalci predstave Beseda reši ti življenje. Štirje igralci – priseljenci in mentorica odpirajo proces ustvarjanja avtorskega projekta, ki nastaja po priredbi knjižice Se upreti ali uiti? ter iz njihovih osebnih življenjskih izkušenj.

V ospredju so vprašanja jezika kot prostora preživetja, besede kot dejanja upora in pripovedi kot načina ohranjanja dostojanstva. Namesto klasične uprizoritve se predstava razgrinja skozi dialog, razmislek, kratke besedne odlomke in izmenjavo pogledov.

Skozi umetnost in jezik ustvarjalci predstave razvijajo številne veščine ter kompetence javnega nastopanja in komunikacije, timskega dela, samoiniciativnosti, sposobnosti delovanja v večjezičnem in večkulturnem okolju ter odkrivajo gledališko igro, režijo, dramaturgijo, produkcijo, scensko in kostumografsko oblikovanje, tehnično koordinacijo in promocijo predstave ter tako pridobivajo celosten vpogled v proces nastajanja gledališke igre in uprizoritvene umetnosti. Dogodek ni predstavitev priseljencev, temveč srečanje z ljudmi, ki skozi učenje novega jezika in kulture – skupaj z mentorico Aleksandro Čehovin, ki kot pedagoginja opravlja tudi vlogo medkulturne mediatorke – soustvarjajo skupni prostor razumevanja in človeške bližine.

ERASMUS +

12:30–14:00

Predstavitev

Dvorana E1–2

Izvaja: CMEPIUS – Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja

Program Erasmus+, ki ga podpira Evropska unija, ponuja širok nabor možnosti ter priložnosti mednarodnega sodelovanja in povezovanja z različnimi institucijami iz Evrope in širše. Na kratki predstavitvi vas bomo seznanili z možnostmi sodelovanja tako za vrtce in šole kot tudi za različne kulturne ustanove (muzeji, knjižnice …) ter njihove zaposlene in učeče se. Za ponazoritev bomo predstavili dva primera dobrih praks. Navdihujoči projekti vam bodo pokazali, kako lahko tudi z mednarodnimi projekti spodbujamo ustvarjalnost in dostopnost izobraževanja skozi umetnost.

Kulturna mreža JSKD: podpora šolam v manjših in oddaljenih okoljih

10:30–12:00

Moderiran pogovor

Dvorana E1–2

Sodelujejo: Ksenija Senegačnik, ravnateljica OŠ Petrovče; Martin Mikolič, župan Občine Rogatec; Ana Porenta, mentorica literarnih delavnic, upokojena učiteljica (OŠ Sodražica) ter avtorica številnih zgodb in besedil za otroke; Ajda Valcl, gledališka režiserka in mentorica izobraževanja z Gledališčem snov raziščem; Nataša Brulc Šiftar, vodja območne izpostave JSKD Murska Sobota in regijska koordinatorka za Pomurje; Veronika Kušej, vsestranska kulturna ustvarjalka in predstavnica zamejskih Slovencev; povezuje: mag. Mojca Jan Zoran, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD)

Poudarek na vsebinah za OŠ

Predstavitev v obliki moderiranega pogovora bo osvetlila, kako kulturna mreža JSKD omogoča kulturno-umetniško udejstvovanje in dostopnost do kakovostnih kulturno-umetniških vsebin v manjših, oddaljenih in ruralnih skupnostih v slovenskem nacionalnem prostoru (tudi zamejstvu). Z raznovrstnimi strokovno zasnovanimi dejavnostmi in programi – od izobraževanj za mentorje, vodje kulturnih skupin in učitelje, do vključevanja šolskih in društvenih skupin na strokovno spremljanih območnih, regijskih in državnih srečanjih – sklad ustvarja pogoje, v katerih lahko tudi najmanjše šole omogočijo dostopnost do kakovostnih kulturnih in umetniških vsebin in dejavnosti ter postanejo dejavni nosilci kulturnega življenja.

Pogovor bo ponudil celosten vpogled v to, kako lahko sistemska podpora, lokalno sodelovanje in predanost mentorjev ustvarijo trajne modele dostopnosti kulture ter omogočijo, da otroci in mladi, ne glede na geografsko lego, odraščajo v bogatem, kakovostnem in ustvarjalnem kulturnem okolju.

Inkluzivna raziskovalna umetnost v šolskih klopeh

16:00–17:30

Delavnica

Dvorana M3–4

Izvajajo: Jakob Grčman, Kristijan Tkalec, Bibi Erjavec, Nastja Ambrožič, Zavod Kersnikova

Poudarek na vsebinah za OŠ in SŠ

Na delavnici se udeleženci poglobijo v spodbujanje inkluzivnega okolja pri procesu izobraževanja. Skozi primer raziskovalnih delavnic na preseku umetnosti in znanosti se tudi sami spoprimejo najprej s teoretičnimi 21 pogledi uporabljenih metod (DIY, DITO, Fail better …), potem pa še z izkustvenim delom delavnice, kjer vse prej opisane metode doživijo še v aktivni obliki. Skozi delavnico učitelji dobijo priložnost premisleka o lastnih prijemih in metodah v šolah ter pri tem tudi možnost za implementacijo določenih delov delavnice v svoje ure izobraževanja.

Da se giba: Animiranje silhuet

13:30–15:00

Delavnica

Dvorana M3–4

Izvajata: Ana Prebil, Timon Leder, Zavod Dagiba

Poudarek na vsebinah za OŠ

Delavnica je namenjena pedagogom, ki bi želeli v svoj učni proces vpeljati enostavne animacije in s tem približati snov učencem. Medij animiranega filma se je izkazal za zelo uspešnega pri otrocih z motnjami pozornosti in učnimi težavami, saj vključuje natančno in tehnično delo, ki omogoča občutek varnosti, saj se izvaja umirjeno, z vnaprej opredeljenimi koraki izvedbe. Ključnega pomena pri delavnici je njena tehnična nezahtevnost, zaradi česar je primerna za vsakodnevno uporabo pri pouku. Pod vodstvom mentorja bodo udeleženci pridobili ključna znanja za ustvarjanje preprostih animacij silhuet ter spoznali osnovno opremo in programska orodja za animiranje. V praktičnem delu se bodo tudi sami preizkusili v animiranju. Novo pridobljeno znanje bodo pedagogi lahko neposredno vključili v svoje učne ure. Skupaj z učenci bodo lahko tako sami soustvarjali učna gradiva. Pedagogi bodo na ta način spoznali nove načine predstavljanja gradiva in nove načine vključevanja tehnologije. Izdelek bo vizualna razlaga šolske snovi, ki jo bodo lahko večkrat uporabili in bo tudi bolj dosegljiva za otroke, ki se učijo vizualno.