To je zgodba o surovini, ki je soustvarila globalni kapitalistični sistem in s tem sooblikovala svet, v katerem živimo. To je zgodba o bombažu.
Domačini prodajajo bombaž na tržnici. Foto: Leo Poljanec, 1911-1914. Dokumentacija SEM.
Razstava zgodbo bombaža osvetljuje z dvema zbirkama SEM iz začetka 20. stoletja: z misijonarsko zbirko iz Bengalije v vzhodni Indiji in z zbirko barona Antona Codellija in njegovega sodelavca Lea Poljanca iz Toga. Nastali sta kot stranski produkt siceršnjega udejstvovanja njunih zbiralcev v obeh deželah – pokristjanjevanja in vzpostavitve prve radiotelegrafske postaje med takratnim Togolandom in nemškim kolonialnim imperijem. Izbrani predmeti, kot so tekstilni izdelki ter indijski tiski božanstev in motivov iz vsakdanjega življenja, pa tudi fotografsko in filmsko gradivo, osvetljujejo proizvodnjo bombaža in oblačilno kulturo v Indiji in Togu.
Razstava predstavlja tudi sodobne izzive pridelovalcev bombaža, ki so tesno vpeti v globalni kapitalistični sistem. V začetku leta 2022 sta se v indijski zvezni državi Odiša in v afriški Republiki Togo s pridelovalci bombaža in drugimi akterji v tej industriji pogovarjali dr. Kanika Gupta (Indija) in Ana Reberc (Slovenija). Med težavami, ki sta jih prepoznali, so spremenjeni vremenski vzorci zaradi podnebnih sprememb, krčenje gozdov za pridobivanje novih zemljišč za gojenje bombaža, finančne težave kmetovalcev, ki ob slabih letinah zapadejo v dolgove, in zdravstvene težave zaradi uporabe pesticidov. Njune raziskovalne izsledke izpostavlja avdiovizualno gradivo.
Razstava je nastala v sklopu projekta Etnografski muzeji in muzeji svetovnih kultur kot prostori skrbi (2019–2023), ki ga sofinancira program Ustvarjalna Evropa.
