Dunajska univerzitetna diploma z dne 27. marca 1828, s katero je Prešeren postal doktor prava. Foto: B. Gutman, arhiv Narodnega muzeja Slovenije
Na razstavi Spomin Slovenije. Slovenska nacionalna lista UNESCO Spomin sveta, pri kateri poleg Narodnega muzeja Slovenije sodeluje še osem drugih kulturnih ustanov, se bo z izvirniki predstavilo prvih deset enot pisne in dokumentarne dediščine, ki so bile leta 2022 vpisane na Nacionalno listo UNESCO Spomin sveta. Najimenitnejših deset, kot smo jih imenovali, bo zaradi občutljivosti gradiva v Narodnem muzeju Slovenije na ogled le dober mesec. Tudi sicer je tovrstna dediščina redko dostopna in je predvsem predmet preučevanja specializiranih strokovnjakov.
Unescov program Spomin sveta (Memory of the World) je prvenstveno namenjen popularizaciji pisne dediščine in avdiovizualnih zapisov (filmov, fotografij, zemljevidov itd.), ki jih hranijo arhivi, muzeji, knjižnice in druge ustanove z vsega sveta. Sestavlja ga več registrov, najbolj poznan je mednarodni, saj vsebuje najpomembnejše pisne in druge dokumentarne pomnike človeštva. Slovenija ima trenutno na tem prestižnem seznamu vpisan Codex Suprasliensis (Supraseljski rokopis). Posamične dele rokopisa iz 10. stoletja, ki velja za najstarejši ohranjeni pisni dokument v slovanskem jeziku, poleg Narodne in univerzitetne knjižnice hranijo še na Poljskem in v Rusiji.
