V začetku 20. stoletja je z razmahom dnevnega tiska za množičnega bralca kot narativno-vizualna zvrst vzniknil tudi strip. Z zaporedjem sličic, nanizanih v pasice z besedili v oblačkih, temelji na zgodbeni in likovni poenostavitvi, a tudi vsebinski izostritvi. Kot takšen je bil privlačen sprva za otroke in mlade odrasle, hitro pa tudi kot jezik satire ali karikature, še posebej politične. Pozneje je doživel tudi svoje bolj kompleksne premene, denimo risoroman, a v svojem bistvu ostal nespremenjen vse do danes. Ravno zaradi svoje neposrednosti in enostavnosti, a ne banalnosti, ima kot prvi korak k branju velik potencial tudi v vzgojno-izobraževalnih procesih. Skratka, strip se z različnimi oblikami in pristopi zrcali tudi v tokratnem Grafoskopu. Klemen Markovčič se je pogovarjal z Izarjem Lunačkom, akademskim slikarjem, komparativistom in filozofom.
Oddaja je dostopna kot podkast na povezavi.
