Ilustracija: Farah Sara Kurnik
Skozi eksperimentiranje s formati in jezikom družbenih omrežij naslavlja ukoreninjene občutke sramu ter vseprisotnega medsebojnega sramotenja in brezsramnosti. Skozi avtorski material mlade ustvarjalne ekipe raziskuje, kdaj in kako se sram rodi, na kakšne načine se reproducira in ali ga je sploh mogoče preseči.
Uprizoritveni materiali, umeščeni v tri enakovredne, a gledališko nekonvencionalne prostore Lutkovnega gledališča Ljubljana, na sram pogledajo skozi oči današnjega sveta in ga umeščajo v kontekst družbenih prostorov, v katerih se sram rojeva, predvsem pa v katerih se napaja in reproducira. Ustvarjalna ekipa zato raziskuje in preizprašuje dom, šolo, družabno življenje in danes tem elementom življenja že popolnoma enakovredna družbena omrežja ter si na podlagi razplastenja le teh zastavlja vprašanje: »Ali sploh obstaja prostor brez sramu?«
Uprizoritev je nastajala v sklopu Gledališkega laboratorija LGL. Začetni del procesa je predstavljala večmesečna delavnica z najstniki, ki je potekala v sodelovanju z dunajskim mladinskim gledališčem Dschungel Wien. Na delavnicah je ustvarjalna ekipa z najstniki snovala vsebinske podstati teme sramu, ki jih je nato prenesla v drugi, snovalni del ustvarjalnega procesa, v katerem je razširjena ekipa ustvarila intermedijsko uprizoritev.
Ta se odvija v treh ločenih prostorih, v vsakem eden od igralcev preizprašuje lastne izkušnje sramu, medtem ko vse tri prostore povezuje avtorsko zasnovana mobilna aplikacija, prek katere publika dobi vpogled v vse uprizoritvene prostore in razširjeni, dodatno obogateni virtualni prostor uprizoritve.
