Na 25. Festivalu dokumentarnega filma so zelo močno zastopane teme ekologije oz. trajnostnega razvoja. Film Nažrli se bomo do smrti problematizira vpliv mesne živilske industrije na naše okolje. Avstrijski film Smeti naše vsakdanje razkriva, kam gre vsa množica proizvedenih smeti. Temni pokrov sveta je slovenski dokumentarni film o svetovnih popotovanjih Matevža Lenarčiča, znamenitega alpinista in pilota, ki s svojim ultralahkim letalom po svetu meri onesnaženost zraka. Indijski film Vse, kar diha govori o enem najbolj onesnaženih mest na svetu, New Delhiju, v katerem dva brata z velikim zanosom skrbita za ptice ujede, ki v tem mestu zaradi onesnaženega zraka množično padajo z neba.
Ukrajinsko-danski film Hiša iz trsk o otrocih iz Ukrajine, ki v prehodnem domu za zapostavljene mladoletnike, otroke, odvzete za vzgojo nesposobnim ali nasilnim staršem, čakajo odločitev sodišča, komu bodo predani v skrbništvo. Dokumentarna filma Hiša iz trsk in Vse, kar diha sta nominirana za oskarja za najboljši dokumentarni film.
Tekmovalni program skupaj z Amnesty International Slovenije ustvarjamo na temo človekovih pravic. Eden od izpostavljenih filmov je Bodi moj glas. Ženske v Iranu se borijo za najbolj osnovne pravice, med njimi proti obveznemu nošenju hidžaba v javnostmi. Njihov glas je postala aktivistka Masih Alinejad, ki je pred desetletjem morala prebegniti v ZDA, od koder vodi upor proti skorumpiranemu režimu. V okviru sklopa Miti, ikone, mediji bo zanimiv tudi film Dekliška druščina o najstniški vplivnici Leonie, ki pa je kljub obiskovanju šole odtujena od vrstnikov, imperativ neprestanega objavljanja novih »vsebin« dodatkov pa je utrujajoč.
Letošnji poklon je posvečen Maku Sajku, velikemu slovenskemu dokumentaristu, drugo posvetilo pa je namenjeno Hubertu Sauperju, avstrijsko-francoskemu dokumentaristu, ki se posveča izkoriščanju črne celine.
