2025 - Stran 5 - Kulturni bazar

Muzeji in interaktivni program za mlade

15:00–16:30

Predstavitev z delavnico

Dvorana E1–2

Sodelujejo: Marina Gradišnik, Muzej Ribnica; Vilja Lukan, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije; Doroteja Fon, Prirodoslovni muzej Slovenije; Deja Bečaj, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki; Vitja Dominkuš Dreu, Slovenska kinoteka; Boštjan Kolar, Domen Gostiša, Posavski muzej Brežice; Kristina Seljak, Muzeji radovljiške občine; Ana Čič, Notranjski muzej Postojna. Povezuje Klara Marija Keršič, Slovenski šolski muzej

Pridružite se nam na posebnem dogodku, na katerem bodo muzejski ustvarjalci predstavili digitalne, virtualne in druge interaktivne vsebine, ki bodo razširile vaše možnosti za poučevanje in učenje. Raziskovali bomo široko paleto vsebin in orodij, primernih za učence osnovnih in srednjih šol. Cilj je povečati rabo teh vsebin v vzgojno-izobraževalnih procesih in omogočiti učiteljem, da obogatijo pouk s sodobnimi, digitalnimi rešitvami.

Program bo potekal v osmih muzejskih kotičkih intervalno (osemkrat po 10 minut), kjer bodo imeli udeleženci priložnost doživeti in sodelovati v različnih programih, ki jih ponujajo muzejske ustanove.

Dogodek je zasnovan posebej za učitelje osnovnih in srednjih šol, ki želite vključiti digitalne in interaktivne muzejske vsebine v svoje pedagoške prakse. Bodite pripravljeni na nove ideje, orodja in pristope, ki bodo obogatili vaše učne ure ter spodbudili zanimanje učencev in dijakov.

Pravljični studio: Zlato uho

14:00–14:45

Predstavitev dobrih praks in podelitev nagrad

Štihova dvorana

Izvajajo: Špela Frlic, idejna in vsebinska vodja Pravljičnega studia, Zavod Divja misel, ter prejemniki nagrad in priznanj zlato uho

Poudarek na vsebinah za V in OŠ1

Foto: Matej Pušnik

Pravljični studio je projekt, namenjen spodbujanju pripovedovalskih kompetenc pri otrocih. Njegove snovalke se osredotočajo na razvoj kulturno-umetnostnih vsebin s področja verbalnega in vizualnega pripovedovanja, veliko pozornosti pa namenjajo tudi snovanju vsebin in izobraževalnih dogodkov, v okviru katerih želijo strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju ter kulturi ponuditi čim več konkretnih znanj in veščin ter jih spodbuditi k vključevanju pripovedovanja v vzgojno-izobraževalni proces ali pa v različne dejavnosti neformalnega izobraževanja. V želji, da bi prepoznali dobre prakse in projekte s tega področja ter jih kot morebiten navdih in spodbudo predstavili širši javnosti, so ustanovili nagrado zlato uho za izstopajoče projekte na področju spodbujanja pripovedovalskih kompetenc pri otrocih in mladih. Na dogodku bodo predstavljeni metodologija in rezultati uspešnih tujih praks ter z nagrado in priznanjema zlato uho 2025 nagrajeni projekti.

Odprta knjiga: GG4A – Kako prebuditi ljubezen do branja pri najstnikih?

12:30–13:30

Predstavitev

Steklena dvorana Lili Novy

Sodelujejo: dr. Barbara Pregelj, založba Malinc; dr. Aksinja Kermanuner, pisateljica; Urban Leskovar, KUD Sodobnost International

Poudarek na vsebinah za OŠ3

Najstniki so pogosto največji izziv za mentorje branja, a projekt Odprta knjiga: GG4A dokazuje, da je mogoče mlade navdušiti s pravim pristopom, ustvarjalnostjo in zgodbami, ki nagovarjajo njihova čustva in domišljijo. Odprta knjiga: GG4A presega tradicionalne meje branja – povezuje knjige, spletne medije in ustvarjalne naloge, ki spodbujajo kritično mišljenje, ustvarjalnost in sodelovanje.

Na dogodku nas bo skozi svoj mladinski roman In zmaj je pojedel sonce, ki je v sklopu projekta izšel v več državah, popeljala dr. Aksinja Kermauner. Priznana slovenska avtorica, ki ima bogate izkušnje z mladimi in ranljivimi skupinami, odpira vrata v svet drugačnosti, stisk in poguma. Z nami bo delila svoj pogled na to, kako zgodbe lahko postanejo ogledalo mladim bralcem ter jih navdihnejo za razmišljanje, raziskovanje in empatijo. Vabljeni, da skupaj odkrijemo, kako s premišljenimi izzivi in inovativnimi strategijami navdušiti mlade ter jih popeljati v svet literature.

Od digitalnega do uprizoritvenega: tehnologija na odru

16:00–17:30

Delavnica

Dvorana M3–4

Izvaja: Monika Pocrnjić, intermedijska umetnica

Poudarek na vsebinah za OŠ3 in SŠ

Na delavnici bomo preizkusili, kako ustvariti scenske efekte s preprostimi tehnologijami, ki so na voljo v učilnici in naših žepih. Udeleženci bodo spoznali, kako lahko s pametnimi telefoni, lučmi in digitalnimi projekcijami ustvarimo razpoloženje in vizualne iluzije za lutkovne prizore. Prikazali bomo tri praktične primere uporabe digitalnih naprav pri pripravi scenskih rešitev, raziskovali, kako mladino spodbuditi k ustvarjanju sodobnih priredb obstoječih zgodb, in kako z njimi razvijati razumevanje tehničnih poklicev, povezanih z gledališčem.

Mednarodno sodelovanje v digitalni dobi

12:30–14:00

Predstavitev s primeri dobre prakse

Klub Cankarjevega doma

Izvaja: CMEPIUS – Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja

Program Erasmus+, ki ga podpira Evropska unija, ponuja širok nabor možnosti ter priložnosti mednarodnega sodelovanja in povezovanja z različnimi institucijami iz Evrope in širše. Na kratki predstavitvi vas bomo seznanili z možnostmi sodelovanja tako za vrtce in šole kot tudi za različne kulturne ustanove (muzeji, knjižnice …) ter njihove zaposlene in učeče se. Za ponazoritev bomo predstavili dva primera dobrih praks.

Navdihujoči projekti vam bodo pokazali, kako lahko v digitalni dobi z mednarodnimi projekti spodbujamo ustvarjalnost in dostopnost izobraževanja skozi umetnost.

Lars je LOL

Projekcija igranega filma z uvodom, sklepna prireditev

18:00–20:00

Projekcija filma, sklepna prireditev

Linhartova dvorana

Pozdravni nagovori

Zavod RS za šolstvo, Slovenska nacionalna komisija za UNESCO

Foto: arhiv Kinodvora

Lars je LOL

Eirik Sæter Stordahl, Norveška, 2023, 85 minut, v norveščini s podnapisi, distribucija Demiurg

Amanda je tipična enajstletnica, veliko ji pomenijo prijateljice, njihovo mnenje in sprejemanje. Potihoma je zaljubljena v Adama, na začetku šolskega leta pa postane mentorica novemu sošolcu Larsu. Ta je drugačen, saj ima Downov sindrom, zato se dekle boji, da jo bo osramotil pred družbo. Kljub temu se med njima rodi pristno prijateljstvo. Med sošolci pa začnejo krožiti posnetki na spletu, ki se norčujejo iz Larsa in spravljajo Amando v zadrego. Znajde se pred dilemo – naj se postavi zase ali naj se prilagodi pričakovanjem okolice? Film je ganljiva in topla zgodba o prijateljstvu, sprejemanju drugačnosti, razdvojenosti med čustvi in pričakovanji družbe ter o spletnem nasilju.

Kulturna dediščina in digitalni dvojčki: začetni koraki in primer digitalizacije dediščine na Poti kulturne dediščine Žirovnica

10:30–11:30

Predstavitev

Dvorana M3–4

Izvajajo: Grega Žorž in Miha Brvar, Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Informacijsko-dokumentacijski center za dediščino in Matjaž Koman, Zavod za turizem in kulturo Žirovnica

Poudarek na vsebinah za OŠ in SŠ

Digitalizacija kulturne dediščine ponuja novo razsežnost interpretacije dediščine. Ne gre zgolj za dokumentiranje, temveč za aktivno oživljanje in približevanje dediščine širšemu občinstvu. Virtualna in razširjena resničnost (VR in AR) omogočata uporabniku, da stopi v svetove, kjer lahko raziskuje dediščino s pomočjo naprednih 3D-tehnologij. Poleg tega lahko digitalizacija dediščine pripomore k večji dostopnosti kulturnih vsebin in omogoči njihovo raziskovanje tako rekoč kjerkoli. Spoznali bomo možnosti preproste rabe sodobne tehnologije, ki širokemu krogu uporabnikov omogoča vstop v svet obogatene navidezne resničnosti.

Pot kulturne dediščine Žirovnica je prva in najstarejša tematska pot v Sloveniji, ki združuje nacionalne in lokalne znamenitosti, pomembne za ohranjanje in razvoj slovenskega jezika in kulture. Kako so digitalizirali dediščino na Poti kulturne dediščine Žirovnica, ki jo sestavljajo Prešernova rojstna hiša, Finžgarjeva rojstna hiša, Čopova rojstna hiša, Jalnova rojstna hiša in Janšev čebelnjak? V tesnem sodelovanju s strokovnjaki s področja pedagogike in muzeologije so vpeljali številne inovativne didaktične in interpretacijske pristope. Cilj digitalizacije je približati bogato kulturno dediščino šolarjem in širši javnosti, da izkusijo kulturno dediščino na interaktiven in angažiran način.

Vabljeni v svet t. i. digitalnih dvojčkov nepremične kulturne dediščine.

Kako se je maček znašel med vrati

14:00–15:15

Filmska projekcija in delavnica

Kosovelova dvorana

Izvaja: Ana Čigon v sodelovanju z Društvom slovenskega animiranega filma in Kinodvorom. Scenaristka, režiserka in avtorica likovne podobe filma: Ana Čigon; animatorji: Kata Gugić, Ana Čigon, Bernarda Kristan, Ana Horvat, Lea Vučko, Damir Grbanović; montažerka: Iva Kraljević; oblikovalec zvoka: Boštjan Kačičnik; skladatelj glasbe: Tomaž Grom.

Poudarek na vsebinah za OŠ3, SŠ

Foto: Urgh!

Kako s pomočjo filma in digitalnega ustvarjanja kritično razmišljati o družbi, v kateri živimo? Ana Čigon, umetnica, ki dela na področju videa, filma in performansa, prikaže kratek film Maček med vrati (2024), nato pa v dialogu z udeleženci raziskuje, kako se v filmu oblikujejo pomeni skozi ponavljajoče se filmske motive ter druge filmske elemente. Ob vizualnem materialu predstavi tudi potek različnih stopenj izdelave animiranega filma vse od prvih risb s svinčnikom na papir, prek barvitega animiranja, do zvočno opremljene končne animacije. Za konec pa prisotne vabi k pletenju idej o tem, kakšnih animacij bi bila družba potrebna v prihodnosti.

Kako objeti ježa

15:00–16:30

Lutkovna predstava s pogovorom

Dvorana Duše Počkaj

Produkcija: Pripovedno gledališče gdč. Bazilike/Društvo lutkovnih ustvarjalcev in Hiša otrok in umetnosti; avtorica zgodbe: Jana Bauer; režiserka, avtorica koncepta in igralka animatorka: Katja Povše; avtorica dramatizacije in dramaturginja: Tanja Lužar

Poudarek na vsebinah za otroke med 3. in 6. letom

Foto: Matej Povše

Uprizoritev Kako objeti ježa nas povabi v delavnico gdč. Bazilike, iz katere zmeraj prihajajo čudežne pripovedi, nikoli pa še nismo imeli možnosti pokukati vanjo. Tokrat nam je to dovoljeno. In pred nami se razpre svet, v katerem iz recikliranih predmetov in materialov pred našimi očmi nastajajo lutke, ki nato oživijo in nas povabijo v zgodbo Jane Bauer, Kako objeti Ježa. Delavnica gdč. Bazilike je prostor neomejene domišljije. Iz zavrženih predmetov in iz delavničnega orodja vznikne svet zgodbe o ježu. Delavnica postane hosta, orodje in predmeti pa slon, medved, želva, sraka, šoja … in jež.

Lutkovna predstava Kako objeti ježa je nastala po istoimenski slikanici Jane Bauer, ki je zanjo prejela nominaciji za večernico (2022) in desetnico (2023) ter nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico (2022). Predstavi sledi pogovor o prenosu literarnih predlog v lutkovni jezik z ustvarjalko Katjo Povše in avtorico Jano Bauer. Vodila ga bo dramaturginja Tanja Lužar.

Kako mladim približati trajnostno prihodnost?

Preplet pripovedovanja in umetne inteligence

10:30–11:30

Predstavitev

Dvorana E3–4

Izvajajo: Saša Kralj, Umanotera, Nejc Trampuž, multimedijski umetnik, in Metka Knap, ilustratorka

Na predstavitvi boste spoznali pristope, s katerimi lahko mladim približamo temo podnebne krize na način, ki bo v njih vzbudil upanje v boljšo okoljsko in družbeno prihodnost. Izhajali bomo iz Umanoterine zbirke zgodb Prigode mladega Jonatana in babi Zolde. S pozdravi iz leta 2050, ki je nastala prav na podlagi tega razmisleka. Zbirka ponuja vpogled v trajnostno družbo prihodnosti prek t. i. strokovnega zgodbarjenja – zabavnega in poljudnega, a hkrati strokovno utemeljenega načina.

Posebnost zbirke je njena edinstvena vizualna podoba, ki združuje klasično ilustracijo z vizualnimi elementi, generiranimi z umetno inteligenco. Ilustratorka Metka Knap in multimedijski umetnik Nejc Trampuž bosta predstavila proces njunega sodelovanja ter se hkrati navezala na etično uporabo umetne inteligence. V nadaljevanju bo Nejc ob primerih iz svojega dela dodatno osvetlil, kako si z umetno inteligenco pomaga pri ustvarjanju vsebinsko sorodnih umetniških projektov, ki poudarjajo pozitivne vizije trajnostne prihodnosti.

Kako lahko z umetnostjo podpremo zdravje in dobrobit otrok in mladih?

10:30–12:00

Predstavitve s pogovorom

Klub Cankarjevega doma

Sodelujejo: dr. Helena Jeriček Klanšček, Nacionalni inštitut za javno zdravje RS; dr. Petra Štirn Janota, Filozofska in Pedagoška fakulteta Univerze Maribor, Zavod Petida; Urška Strehar Benčina, Pionirski dom – Center za kulturo mladih in Društvo za kulturo in izobraževanje IMPRO; Barbara Kelbl, Javni zavod Kinodvor in Andreja Blimen Majcen, OŠ Pod goro Slovenske Konjice; povezuje: dr. Petra Štirn Janota

Kultura in umetnost imata pomemben vpliv na naše zdravje in dobro počutje – omogočata očaranost in zadovoljstvo ob estetski izkušnji, spodbujata aktivacijo čutil, svobodno raziskovanje in eksperimentiranje, razvijata empatične zmožnosti ter omogočata globljo samorefleksijo in razumevanje stvarnosti.

Umetnost tako ne prinaša le estetskega užitka, temveč omogoča globoko doživljanje, izražanje čustev, razvijanje ustvarjalnosti skozi zaznavno, čustveno, čutno in telesno občutenje, kar prispeva k bolj celostnemu in globljemu razumevanju nekega pojava skozi vsa čutila. Skozi umetnost otroci, mladostniki in odrasli kot ustvarjalci ali gledalci lažje vstopajo v socialne interakcije, s katerimi krepijo občutek pripadnosti, se lažje soočajo z identitetnimi vprašanji in osamljenostjo ter iščejo smisle bivanja. Hkrati pa jih umetnost vabi tudi k fizični aktivnosti, kar pokažejo številni projekt, ki vključujejo umetnost, saj s svojo narativnostjo in kreativnostjo nagovarjajo tudi osebe, ki jim sicer vadbeno športno udejstvovanje ni tako blizu.

Na predstavitvi bomo izpostavili pomen umetnosti za posameznika, pomen procesnega vključevanja umetnosti v šolski prostor, pri čemer bomo pozornost namenili oblikovanju spodbudnega, varnega in sodelovalnega okolja, v katerem se srečujejo in delujejo umetniki, kulturne ustanove, pedagoški delavci in otroci ter mladostniki. Na kratko bomo predstavili tudi nekaj ključnih ugotovitev mednarodne študije Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju, ki se izvaja vsaka štiri leta v več kot štiridesetih državah ter preučuje (duševno) zdravje in z zdravjem povezana vedenja, preživljanje prostega časa mladih in uporabo digitalne tehnologije.

Jaz, ti in prostor

12:00–13:30

Predstavitev in delavnice

Štihova dvorana

Izvajajo: Barbara Viki Šubic in Tanja Sajovic Vrhovnik, Center arhitekture Slovenije (CAS); Gaja Trbižan, Kulturno okoljsko društvo Pazi!park; mag. Lenča Humerca Šolar, Ministrstvo za naravne vire in prostor, Natalija Lapajne, Muzej za arhitekturo in oblikovanje

Poudarek na vsebinah za V, OŠ in SŠ

Na dogodku bomo raziskovali pomembne povezave med podnebnimi izzivi, prostorom in izkustvenim učenjem, ki ključno vplivajo na razvoj otrokovega dojemanja okolja. Spodbuditi želimo razmislek o tem, kako lahko z vključevanjem vseh čutil pri učenju izboljšamo razumevanje prostora ter okrepimo okoljsko zavest mladih generacij.

Kako otroci in mladi dojemajo prostor? Zakaj je pomembno, da pri učenju uporabljajo vsa svoja čutila? Raziskovanje prostora skozi vid, sluh, dotik in vonj otrokom omogoča poglobljeno zaznavanje okolja ter spodbuja njihovo ustvarjalnost, radovednost in čustveno povezanost z okolico. Vzgojitelji in učitelji lahko s pomočjo inovativnih metod pri otrocih in učencih razvijajo trajnostno razmišljanje in občutek odgovornosti za prostor.

Center arhitekture Slovenije bo predstavil dve delavnici: Arhitekturno jogo in Arhitekturnega detektiva, ki otroke spodbudita k ustvarjalnemu opazovanju in doživljanju prostora skozi igro, gibanje in raziskovanje.

Društvo Pazi!park se bo predstavilo s projektom UrbanOaza – Narava v mestu za otroke in podnebje, ki prikazuje, kako lahko z raztlakovanjem in urejanjem zelenih površin otroci skozi praktične aktivnosti spoznavajo podnebne spremembe in vlogo narave pri prilagajanju nanje. Projekt spodbuja biotsko pestrost, izboljšuje mikroklimo ter ustvarja zdravo okolje za učenje, igro in druženje. Poudarili bomo pomen dejavnega vključevanja otrok pri načrtovanju in izvedbi ter vpliv takšnih prostorov na njihovo zdravje in dobro počutje.

Ministrstvo za naravne vire in prostor bo predstavilo aktivnosti ene izmed treh prednostnih nalog predsedovanja Slovenije Alpski konvenciji v letih 2023 in 2024*, okoljskega izobraževanja o podnebnih spremembah. Prikazan bo potek mednarodne razprave na politični kot tudi strokovni ravni, predstavljeni bodo zanimivi primeri formalnega in/ali neformalnega izobraževanja o podnebnih spremembah v učilnicah ali zunaj v naravi, ki se izvajajo v okviru šolskih učnih načrtov, projektov ali posameznih dejavnosti, v katere so vključene šole. V zborniku primerov dobrih praks iz različnih držav alpske regije je vključeno tudi področje kulturno-umetnostne vzgoje.

V okviru dogodka bo Natalija Lapajne iz MAO predstavila publikacijo MiniMAO igrarije.

S publikacijo želimo zajeti čim širšo populacijo otrok, vzgojno izobraževalne ustanove ter družine. Namenjena bo predvsem prostorskemu opismenjevanju otrok, ki bodo skozi igro in didaktične naloge spoznavali kaj pomeni dobra arhitektura in oblikovanje, kakšen je raziskovalni pristop ustvarjalca pri oblikovanju kakovostnega bivalnega okolja, ipd. Približati želimo različne vidike oblikovanja obsegajoč vsa merila, od urbanizma do detajlov opreme kot tudi zgodovino oblikovanja in izzive sodobnih oblikovalskih praks. Skozi posamezne teme povezane s predmeti iz zbirke MAO, želimo spodbuditi spoznavanje in različne raziskovalne procese, z lastnim likovnim ustvarjanjem. Publikacija bo zasnovana na osnovi programa pedagoških delavnic muzeja z namenom popularizacije kulturne dediščine (muzejskih zbirk) ter širjenja zavedanja o pomenu kakovostne bivanjske kulture in ni namenjena zgolj učencem, temveč tudi družinam in kot pripomoček učiteljem in mentorjem. Publikacija, ki spodbuja medgeneracijsko odkrivanje skupne kulturne dediščine.