2025 - Kulturni bazar

Zvočni sprehod skozi okoljske spremembe

10:30–11:30

Predstavitev z zvočnimi primeri

Štihova dvorana

Izvajata: Ida Hiršenfelder, CENSE, in Irena Pivka, CONA

Poudarek na vsebinah za OŠ3, SŠ

Foto: Matej Tomažin

Tako umetnost kot znanost v polju zvočne ekologije uporabljata tehnologije in orodja za snemanje in analizo zvoka, da bi raziskovali in preprečevali pospešeno izgubo okoljske raznovrstnosti. Z umetniškimi deli, kot so večkanalni koncerti, zvočni sprehodi, participatorni performansi, ki tematizirajo zvočno ekologijo, vzgajamo bolj občutljiv odnos do okolja. Pri tem se umetniki poslužujemo tudi metod globokega poslušanja, pri čemer je raba digitalnih tehnologij usmerjena v boljše povezovanje z biotskim in nebiotskim okoljem. Tematsko se ukvarjamo z zvočnim onesnaženjem, zbiramo zvočne arhive propadajočih ekosistemov, razvijamo orodja za razumevanje ne-človeških-drugih in dvomimo v izključno človeško kulturno izjemnost.

Avtorici bosta med drugim predstavili mednarodno konferenco Centralnoevropske mreže za zvočno ekologijo CENSE in Festival korenite zvočne hoje TO)pot, ki bosta potekala od 23. do 26. septembra 2025 v Ljubljani.

Zvočni mikroskop

10:30–11:15

Predstavitev delavnice

Dvorana E1–2

Izvajata: Andrej Fon in Vid Drašler, glasbenika

Poudarek na vsebinah za OŠ2

Delavnica Zvočni mikroskop je nastala v okviru izobraževalnih dejavnosti za mlade zavoda Cona. Spodbuja otroke pri dejavnem poslušanju zvokov okolja, ki so običajno komaj slišni za človeško uho. Cilj delavnice je spodbuditi zanimanje za zvočnosti okolja ter raziskovanje in ustvarjanje zvokov iz vsakdanjih predmetov okolice.

Udeleženci se na delavnici seznanijo z osnovnimi fizikalnimi zakonitostmi prenosa zvoka, kar praktično preverijo. Mentorja pripravita krajši koncert, pri katerem predmeti postanejo zvočila, ter predstavita možnosti izdelave mehanskega in digitalnega orodja – zvočnega mikroskopa. S tem pripomočkom lahko udeleženci prisluhnejo tihim ali skoraj neslišnim zvokom, pri čemer sami preizkusijo njegovo uporabo.

Predstavitev bosta vodila Andrej Fon in Vid Drašler, avtorja delavnice in uveljavljena glasbenika.

Znanost, tehnologija in umetnost za uporabo v vzgojno-izobraževalnem procesu

10:00–17:00

Vodenje

Drugo preddverje CD

Vsebinska zasnova in koordinacija: Miha Horvat in Marko Lük

V Drugem preddverju bo postavljenih pet postaj, na katerih bodo predstavljene delavnice, ki zanimivo povezujejo znanost, tehnologijo in umetnost za uporabo v vzgojno-izobraževalnem procesu. Mogoči bodo vodeni ali samostojni ogledi postaj. Na vodenih ogledih bodo udeleženci vsakih 12 minut obiskali drugo postajo in pod vodstvom mentorjev spoznavali aktivnosti, ki spodbujajo ustvarjalnost, inovativnost in medpredmetno povezovanje. Na delavnicah bodo mentorji prikazali, kako lahko s pomočjo 3D-tehnologij, optike, elektronike, virtualnih svetov in molekularne gastronomije tehnologijo uporabimo kot orodje za ustvarjanje in raziskovanje.

Vodeni ogledi bodo ob 10.30–11.30, 12.30–13.30, 14.30–15.30.

Foto: arhiv konS

3D-tisk in družabne igre, delavnica intermedijskih umetnosti

Izvaja: Monika Pocrnjić, MKC Maribor, Lutkovno gledališče Maribor, Moment

Delavnica združuje uporabo 3D-tehnologij in ustvarjalnega procesa za oblikovanje unikatnih družabnih iger. Udeleženci se seznanijo z delovanjem 3D-tiskalnika, osnovami modeliranja v programski opremi (Thinkercad) in uporabo 3D-pisala. Predstavljeni so ključni parametri 3D-tiska, kot so izbira materiala, hitrost in debelina slojev. S praktično uporabo 3D-tiskalnika bomo natisnili igralno kocko, s prostoročnim risanjem s 3D-pisalom pa bomo oblikovali unikatne igralne figure. Aktivnost spodbuja timsko delo, inovativnost in integracijo tehnologije v ustvarjalne procese. Material in opremo je omogočil MKC Maribor.

Foto: arhiv konS

Mini zoetrop, predstavitvena delavnica
Izvajata: Vesna Vega in Borut Vega, Interference

Zoetrop je naprava, ki ustvari iluzijo animacije tako, da zaporedne sličice, ki se vrtijo v krogu, osvetli za delček sekunde, in to ponavlja v neskončni zanki. Izumili so jo že v 19. stoletju, mi pa jo bomo poustvarili iz delov, ki so nam na voljo v 21. stoletju. Cilj delavnice je pridobiti novo znanje s področja optike ter izdelati in preizkusiti elektronsko različico optične naprave.

Udeleženci bodo pripravili animirane sličice in jih postavili na napravo, sestavljeno iz odsluženega mehanizma CD- ali DVD-predvajalnika, mikrokontrolerja Arduino ter visoko svetilne bele LED-lučke in nekaj pomožnih elementov.

Foto: arhiv konS

Ustvarjanje virtualnih svetov, delavnica

Izvaja: Delavski dom Trbovlje

Razvoj tehnologije nam omogoča, da danes prostor dojemamo povsem drugače kot v preteklosti. Na delavnici se bomo poglobili v področje virtualnega in raziskali koncepte, ki veljajo pri ustvarjanju virtualnih svetov. Udeleženci bodo s pomočjo uporabniku prijazne spletne aplikacije oblikovali svoj virtualni svet iz predpripravljenih elementov, prilagodili njihove lastnosti in s pomočjo blokovnega programiranja sestavili preprosto zgodbo. Oblikovanje virtualnih svetov pri učencih in dijakih razvija prostorske predstave, osvetljuje vprašanje oblikovanja javnih prostorov, krepi sposobnosti grajenja pripovednega loka ter spodbuja uporabo znanja v ustvarjalne namene. Delavnico bomo dopolnili s primeri dobrih praks, ki se osredotočajo zlasti na medpredmetno povezovanje.

Arduinovanje – spoznavanje elektronike in prototipiranja

Izvaja: Jaka Waldhütter, MKC Maribor

Delavnica, ki je bila zasnovana v okviru projekta konS pod okriljem MKC Maribor, preprosto in zabavno uvaja udeležence v osnove delovanja Arduina in elektronskih komponent. Brez potrebe po spajkanju ali dodatnem orodju udeleženci spoznajo uporabo prototipne ploščice za enostavno povezovanje elementov. S tem pridobijo vpogled v proces, ki ga izumitelji uporabljajo pri razvoju prototipov svojih inovacij. Delavnica je primerna za vse, ki želijo praktično raziskovati svet elektronike, ter ponuja priložnost za razumevanje osnovnih principov delovanja elektronskih vezij in njihovih mogočih aplikacij.

Molekularna gastronomija – delavnica na stičišču umetnosti, znanosti in kulinarike
Izvaja: Bibi Erjavec, Zavod Kersnikova

Delavnica raziskuje molekularno gastronomijo, v kateri se kuhinja prepleta z laboratorijskimi metodami. Udeleženci spoznajo sferifikacijo, kemično reakcijo, ki omogoča pretvorbo tekočin v pisane kroglice, podobne kaviarju. Raziskujejo kemijo, ki omogoča ta proces, ter analizirajo, katera živila so primerna za sferifikacijo in katera ne. S praktičnimi poskusi preizkušajo različne možnosti in razumejo, kako napake lahko pripeljejo do novih spoznanj. Delavnica vključuje osnovna načela laboratorijskega dela, izvedbo reakcije sferifikacije in poglobljeno razpravo o kemičnih reakcijah, ki se pogosto pojavljajo med kuhanjem. Udeleženci lahko prinesejo tekočine za eksperimentiranje in s tem še dodatno obogatijo izkušnjo.

Zakaj in kako lahko vključimo virtualno resničnost v vzgojno-izobraževalne dejavnosti?

15:30–17:00

Teoretična in izkustvena predstavitev

Steklena dvorana Lili Novy

Izvajajo: Marija Sušnik in Ines Lipuš, Služba za digitalizacijo izobraževanja, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje; Klemen Pečnik, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani

Poudarek na vsebinah za OŠ in SŠ

Tehnologije virtualne resničnosti (VR) lahko pomembno izboljšajo kakovost vzgojno-izobraževalnih dejavnosti, saj omogočajo večjo nazornost, doživetost in poglobljeno razumevanje snovi ter spodbujajo razvoj kognitivne empatije. Na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje trenutno potekata projekta Uporaba razširjene resničnosti v izobraževanju – TeachXR in Erasmus+ VR4empathy, ki preučujeta, preizkušata in predstavljata možnosti uporabe tehnologij navidezne, obogatene in razširjene resničnosti (VR, AR in XR tehnologij) v osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju, z namenom usmerjanja in podpore smiselne rabe naprednih tehnologij za posodabljanje in izboljševanje kakovosti učnega procesa. Projekta usposabljata učitelje za uporabo VR, AR in XR tehnologij pri pouku ter za pripravo njihovih vsebin.

Na delavnici bodo izkušeni strokovnjaki predstavili pomen VR tehnologij za izobraževanje in primere dobrih praks. Predstavili bodo tudi Okvir za zagotavljanje kakovosti, ki učiteljem pomaga pri doseganju učnih ciljev in izogibanju morebitnim tveganjem pri uporabi VR tehnologij.

Potem ko bodo predstavljena teoretična znanja o možnostih uporabe VR tehnologij in osnove priprave gradiv zanje, bodo udeleženci z VR očali preizkusili nekaj rešitev in kreativno razmislili o njihovi uporabi v različnih kontekstih. V zadnjem delu delavnice bodo udeleženci razmišljali, katere vsebine (muzejske, izobraževalne, kulturne …) bi lahko predstavili s pomočjo VR tehnologij za boljšo in učinkovitejšo izkustveno izkušnjo.

Vrtec v muzeju

12:30–14:00

Predstavitev in preizkušanje muzejskih programov

Dvorana E1–2

Sodelujejo: Nataša Braunsberger, Narodna galerija; Vilja Lukan, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije; Doroteja Fon, Prirodoslovni muzej Slovenije; Dijana Costa, Muzej krščanstva na Slovenskem; Ana Debeljak, Gorenjski muzej; Lucija Cvjetković, MG+MSUM; Mateja Huber; Pomurski muzej Murska Sobota; Kristina Seljak; Muzeji radovljiške občine.

Poudarek na vsebinah za V

Muzej lahko primerjamo z veliko zakladnico ali še bolje, z banko, ki namesto denarja hrani dragocene predmete in njihove zgodbe. Ob tem je muzej tudi prostor druženja, raziskovanja, eksperimentiranja ter seveda zabave in učenja. Je medij in kot vsak drug medij tudi muzej preizkuša in ustvarja inovativne programe, ki upoštevajo želje, razvojne značilnosti in kognitivne sposobnosti ciljne javnosti.

Pedagogi slovenskih muzejev bodo predstavili muzejske vsebine, pisane na kožo predšolskih otrok. Udeleženci pa boste imeli možnost neposredno doživeti oz. preizkusiti (delčke) programa. Dogodek je namenjen vzgojiteljem, študentom predšolske pedagogike in drugim delujočim na področju predšolske vzgoje.

Vpliv ritma na razvoj koordinacije in koncentracije otrok

15:00–16:30

Delavnica s predstavitvijo dobrih praks

Klub Cankarjevega doma

Izvaja: Jaka Strajnar, akademski glasbenik tolkalec in profesor tolkal

Poudarek na vsebinah za V in OŠ1, 2

Foto: Jure Matoz

Ena od negativnih posledic uporabe digitalne tehnologije je, da tudi otroci vedno več časa preživijo pred zasloni. Seveda pa uporaba te tehnologije nima samo negativnih vplivov.

Z namenom stopnjevanja oz. pozitivnega vpliva na razvoj koordinacije in koncentracije otrok je Jaka Strajnar oblikoval kratke videoposnetke, ki prikazujejo ritmične dejavnosti. Ritmične dejavnosti se navezujejo na različna področja dejavnosti v vrtcih oz. na različne predmete v osnovnih šolah. Primeri dobrih praks namreč kažejo, da se rezultati izvajanja teh dejavnosti pokažejo že v nekaj dneh.

Za doseganje rezultatov pa je zelo pomembna doslednost oz. vsakodnevno izvajanje dejavnosti. Z uporabo digitalnih tehnologij je vsakodnevno izvajanje vzgojiteljem in učiteljem lahko olajšano in bolj dostopno. Otroke vsebine na zaslonih zelo pritegnejo, zato so ritmične dejavnosti, predstavljene v videih, tako učinkovite.

Na delavnici boste spoznali koncepte izvajanja omenjenih ritmičnih dejavnosti in pristope, ki pozitivno vplivajo na razvoj koordinacije in koncentracije otrok.

Vidim-čutim-udejanjam

Razvoj socialno-čustvenih kompetenc skozi poglobljeno opazovanje, doživljanje in razumevanje vizualne umetnosti digitalnega sveta

12:30–13:15

Interaktivno predavanje

Dvorana M1

Izvaja: Primož Krašna, Zavod RS za šolstvo

V poplavi digitalnih podob današnjega časa nimamo težave s samo poplavo vizualnih podob, temveč s tem, kako zadržati pogled na posamezni podobi dlje časa in vstopiti vanjo poglobljeno. Vizualna umetnost omogoča s poglobitvijo v formo, vsebino in kontekst likovnega ali vizualnega dela vzpostavitev trajne celostne izkušnje, ki izhaja iz osebnega odnosa do opazovanega dela. Mladi lahko v aktivni vlogi raziskovalca umetnih in vizualnih del v učnem procesu vzpostavljajo lastno in družbeno identiteto ter spoznavajo in razumevajo prostor in čas, v katerem bivajo.

Z interaktivnim predavanjem želimo izpostaviti učinkovite pristope rabe digitalne tehnologije za poglobljeno opazovanje, doživljanje in razumevanje likovnih in drugih vizualnih del. V interaktivnem predavanju se bomo dotaknili tudi socialno čustvenih kompetenc (metoda SEL) ter učinkovitih prijemov njihovega umeščanja v sam pouk pri opazovanju, analizi ali poustvarjanju vizualnih in likovnih del digitalnega sveta. Želimo se pogovoriti o tem, ali lahko ustvarite učna okolja, ki bodo podpirala učinkovito in poglobljeno delo z vizualnimi in likovnimi podobami digitalnega okolja ter razvoj socialnih in čustvenih veščin.

Ustvarite lasten stripovski esej

14:00–15:30

Delavnica

Dvorana M3–4

Izvajata: dr. Julia Schneider in Žiga Sever, ilustrator in stripar

Poudarek na vsebinah za XX

Delavnica bo udeležencem predstavila praktična vodila za ustvarjanje stripovskih esejev, ob uporabi vizualnega pripovedovanja zgodb za poenostavitev zapletenih vprašanj in spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja.

Sodelujoči bodo dobili kratek vpogled v moč stripa pri ustvarjanju prostora za dialog in razumevanje v izobraževanju, znanosti in javnem komuniciranju. Po korakih se bodo seznanili s strukturnim ogrodjem stripovskih esejev. S primeri iz knjige Proof of Work: How Diversity Runs the Labour Market bodo spoznali, kako lahko abstraktna vprašanja preoblikujemo v privlačne zgodbe. Opredelili bodo svoje osrednje sporočilo izbrane teme ter ustvarili grobe skice in slikovni osnutek (storyboard).

Ob prispevku ilustratorja bo lahko izbrani osnutek prejel profesionalno podobo kot celovit stripovski esej. S tem bomo ponazorili soustvarjalni proces med porajanjem idej in umetniško realizacijo.

Udeleženci bodo deležni globljega razumevanja uporabe stripa kot orodja za izobraževanje, komunikacijo in navdih. Delavnica je namenjena opolnomočenju pedagogov, kulturnih delavcev ter drugih strokovnjakov na področju kulture in izobraževanja za raziskovanje presečišča umetnosti, pripovedovanja zgodb in tehnologije na svojem področju.

Udeleženci naj pripravijo kompleksno temo, ki bi jo želeli raziskati, ter osnovne delovne pripomočke (papir in pisala).

Delavnica bo potekala v angleškem jeziku.

Umetnost v dobi algoritmov. Pomen pismenosti za ustvarjalno prihodnost

14:00–15:00

Okrogla miza

Dvorana M1

Sodelujejo: dr. Igor Pesek, Služba za digitalizacijo izobraževanja, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje; dr. Mateja Rek, Fakulteta za uporabne družbene študije; dr. Sonja Merljak Zdovc, Časoris; član konzorcija projekta Generativna umetna inteligenca v izobraževanju, TBC; povezuje: Petra Bevek, Služba za digitalizacijo izobraževanja, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje

Leto 2025 je razglašeno za leto izobraževanja za digitalno državljanstvo. Vsa tri področja digitalnega državljanstva – pravice na spletu, biti na spletu in dobrobit na spletu – so tesno povezana z umetnostjo, kar odpira vrata za bogate in navdihujoče razprave o tem, kako bolje razumeti in izkoristiti potencial umetnosti v digitalni dobi.

Na dogodku bodo strokovnjaki z različnih področij delili svoje vpoglede v različne vplive trenutnega razvoja, predvsem generativne umetne inteligence. Razmišljali bodo o priložnostih in izzivih, ki jih prinaša ta tehnologija, ter kako lahko mlade opolnomočimo za doživljanje in ustvarjanje umetnosti v digitalni dobi. Teme, ki jih bodo obravnavali, vključujejo: medijsko, informacijsko in podatkovno pismenost v dobi umetne inteligence: kako algoritmi oblikujejo naše dojemanje umetnosti in informacij ter kako lahko kritično razmišljamo o teh vplivih; avtorsko pravo: kako zaščititi in spoštovati pravice ustvarjalcev v digitalnem svetu, kar je ključnega pomena za ohranjanje integritete umetniških del; dostopnost in deljenje umetniških del: kako omogočiti dostop do umetnosti širši javnosti in spodbujati etično deljenje ustvarjalnih del.

Umetnost in umetna inteligenca: izobraževanje v digitalni dobi

08:45–10:00

Plenarno predavanje

Linhartova dvorana

Predava: dr. Julia Schneider

Pozdravni nagovori

Cankarjev dom, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Ministrstvo za kulturo

Predavanje raziskuje, kako lahko z umetnostjo, predvsem stripom, igrivo in ustvarjalno pristopimo h kompleksnim vprašanjem, kot je umetna inteligenca. Izpostavlja pomen stripovskega eseja, ki se z odpiranjem dialoga, vzbujanjem radovednosti in spodbujanjem kreativnega razmišljanja izkazuje za učinkovito izobraževalno orodje digitalne dobe.

Prispevek obravnava ključna vprašanja: Zakaj umetnost? Zakaj stripi? Zakaj tehnologija? Zakaj interdisciplinarnost? Te teme oblikujejo platformo za raziskovanje, kako lahko pripovedovanje zgodb in vizualni formati prispevajo k povezovanju tehnologije s človeškimi vrednotami ter spodbujajo vključujoč pogovor o umetni inteligenci in njenem vplivu na družbo.

Udeleženci bodo prejeli slovensko različico dela We Need to Talk, AI (Moramo se pogovoriti, UI), v več jezikov preveden stripovski esej, ki daje dostopen in reflektiven vpogled v umetno inteligenco.

Foto: osebni arhiv

Julia Schneider, znana tudi kot Doc J Snyder, je nemška avtorica stripovskih esejev z doktoratom iz ekonomije in širokimi izkušnjami iz svetovanja na področju umetne inteligence. Njeno delo se osredotoča na omogočanje dostopnosti kompleksnih tem, kot so umetna inteligenca, različnost in trajnost, s pomočjo privlačnega medija stripa. Ob prepletanju intelektualne globine z vizualnim pripovedovanjem si prizadeva spodbuditi dialog o družbenih in etičnih posledicah tehnologije.

Stripovske eseje ustvarja v sodelovanju z ilustratorji ter jih predstavlja na živih branjih, razstavah in delavnicah. Njen pristop opolnomoči pedagoge, kulturne delavce ter druge strokovne delavce iz kulture in izobraževanja za uporabo stripa kot navdihujočega izobraževalnega orodja.

Za več informacij obiščite docjsnyder.net.

Predavanje bo v angleškem jeziku, poskrbljeno bo za simultani prevod

Neposredni prenos plenarnega predavanja bo na 3. programu Radia Slovenija – ARS.

Transport: Odhod

11:00–12:00

Nadrealistična miniaturka s pogovorom

Lutkovno gledališče Ljubljana

Produkcija: Lutkovno gledališče Ljubljana in partnerji v evropskem projektu; režija: Tin Grabnar; dramaturgija: Ajda Rooss; igralki: Aja Kobe in Ajda Toman

Poudarek na vsebinah za mlade od 15. leta naprej

Foto: Miha Fras

Odhod skozi intimno zgodbo problematizira prekomerno izkoriščanje naravnih virov, kar vodi v porušenje ravnovesja ekosistemov. To neravnovesje se vse bolj izraža z naraščajočimi ekstremnimi vremenskimi dogodki, kot so poplave, suše, vročinski valovi in gozdni požari, ki prizadenejo milijone ljudi po vsem svetu. Poleg ekoloških vprašanj obravnava tudi pomanjkljivo politiko prostorskega načrtovanja, ki z nepremišljenim širjenjem infrastrukture in interesi urbanističnih investitorjev še povečuje ranljivost okolja. Odhod ni zgolj estetski razmislek, temveč je tudi metafora za nujnost spremembe. Predstava izpostavlja idejo odhoda od trenutnih uničujočih praks in sistemov ter usmerjanje k trajnostnim alternativam. Občinstvo vabi k razmisleku o lastnem prispevku k trenutnemu stanju in o tem, kako lahko vsak posameznik pomaga soustvarjati bolj trajnostno prihodnost.

Predstava je del projekta Ustvarjalne Evrope Transport, ki je nastal na pobudo slovenskega režiserja Tina Grabnarja in v sezoni 2024/25 povezuje šest gledališč iz Slovenije, Estonije, Litve, Češke in Poljske. Žanrsko različne predstave, ki jih poudarjata nadrealistična miniaturna vizualna podoba in kompleksna zvočna slika, gledalce združujejo v intimnem soočanju z žgočimi problematikami sodobne družbe. Skupno izhodišče predstav, ki se strukturno in vsebinsko prepletajo, je problematika transporta kot enega glavnih temeljev globalizacije, ki ga poganja nenasiten gospodarski razvoj.

Tehnologija predstave je močno povezana z različnimi tehnološkimi inovacijami, kar omogoča snovanje edinstvene vizualne podobe, ki presega tradicionalne pristope sodobnega lutkovnega gledališča. Ena ključnih inovacij je uporaba 3D-tiskanja, ki postaja v lutkovnih ateljejih vedno pogostejše orodje.

Po predstavi bo na prizorišču predstave pogovor z gledalci, ki ga bosta vodili igralki Aja Kobe in Ajda Toman.

Ugankarska igra vlog

10:30–11:30

Odkrivanje kompetenc na različnih poklicnih področjih in oblikovanje želja po izbiri poklica, predstavitev

Dvorana M1

Izvajajo: Barbara Viki Šubic in Tanja Sajovic Vrhovnik, Center arhitekture Slovenije; Danuša Škapin, Center RS za poklicno izobraževanje

Poudarek na vsebinah za OŠ in SŠ

Katere kompetence potrebuje kuhar, da ustvari okusno jed, ki je povezana s kulturno dediščino lokalnega okolja? Kakšno vlogo imajo pri tem fotograf, etnolog, pripovedovalec zgodb …? In če iz restavracije preskočimo na gradbišče – katere kompetence morajo imeti tisti, ki sodelujejo pri gradnji nekega objekta, da se bo skladno vpel v kulturno krajino? Vsaka taka delovna družba – banka, kmetija, zdravstveni dom, mizarska delavnica, gledališče, šola … – z različnimi poklici zahteva pester skupek kompetenc, zaradi katerih osebe uspešno in učinkovito opravljajo svoje delo, hkrati pa soustvarjajo okolje za razvoj kulture in umetnosti.

Delavnice za odkrivanje kompetenc na različnih poklicnih področjih, spodbujanje kreativnosti, razmišljanja o lastnih veščinah in ustvarjanja življenjepisa ter še marsikaj najdete v priročniku KREATIVNOST + ODGOVORNOST = PRIHODNOST, ki smo ga nadgradili z dodatnimi napotki za kakovostno in samostojno uporabo.