Foto: Leonid Tishkov
17. Svetlobna gverila se tokrat osredotoča na vprašanje prostora in njegove tematizacije v kontekstu sodobne vizualne, intermedijske in performativne umetnosti.
V teoretičnem smislu predstavlja prostor nesnovno in neomejeno danost, brezmejni okvir fizičnega sveta, kjer se na premici časa razgrinja totaliteta stvarnosti. A sodelujoči umetnice in umetniki se pri svojih projektih ne osredotočajo zgolj na mnogostransko problematiko fizičnega prostora: svoje pojmovanje razširjajo in poglabljajo tudi z raziskovanjem entitet nesnovnega prostora – virtualni svet in človekova duševnost sta vsekakor relevantna odvoda dane tematike, ki zmore posredovati kompleksno izkušnjo sodobnega življenja.
Ko se sodobnik na tem koščku sveta dandanes zazira v prostor okoli sebe, lahko v njem zlahka opazi številne procese, ki ga pospešeno spreminjajo in pogosto degradirajo: nemalo projektov, predstavljenih na festivalu, tematizira vse bolj pereče okoljske spremembe ali pa se lotevajo kritičnega premisleka o (ne)dostopnosti prostora – bodisi v smislu njegovega nadzora ali pač gentrifikacije, ki z veliko hitrostjo spreminja fizično, kulturno in socialno tkivo naših mest.
Prostor je že od nekdaj prizorišče in hkrati predmet konflikta, vsakršne človeške drame; njegova totaliteta in številne implikacije, ki jih prinaša, opredeljujejo in določajo človeka, ki se že od pradavnine s strahom in hrepenenjem ozira tudi v nedostopne in nezamisljive prostore onkraj našega. Prostor, v katerem se nahajamo, pa nam je seveda zlahka tudi v navdih; raziskovanje njegove poetičnosti in lepote nam odkriva skrivnosti, ki nam lahko olajšajo korake v negotovo prihodnost, ki je pred nami …
