Branje je z vidika človekovega obstoja mlada veščina. Beremo nekaj tisočletij, kar pa je premalo, da bi se v možganih razvili posebni centri za branje, zato med branjem možgani uporabljajo omrežja, ki so namenjena drugim funkcijam. Pri slabših bralcih se aktivira velik del možganov, pri dobrih bralcih pa del, ki je namenjen prepoznavanju obrazov. In ravno ta del možganov je povezan s človekovim čustvenim in socialnim doživljanjem. Da branje spodbuja k empatiji, sočutju in vzgoji srca tako niso le lepe besede, saj jih podpirajo tudi raziskave delovanja možganov.

Pretirana raba zaslonov pa ima na drugi strani veliko slabih učinkov na razvoj otroka. Še posebej občutljivi so predšolski otroci. Pri njih se je pokazalo, da jim je gledanje zaslonov porušilo mikrostrukturo v delih možganov, ki so namenjeni za govor in razvoj jezika.

Branje omogočajo otrokov razvoj na vseh področjih – na miselnem, čustvenem in na socialnem, ter ga spodbuja k spoznavanju sveta in samega sebe. Branje literarnih del vpliva tudi na verbalne spretnosti in intelektualne sposobnosti ter na razumevanje, kaj lahko drugi mislijo in občutijo. Pretirana raba zaslonskih medijev pa povzroča govorno-jezikovni zaostanek, slabši spanec, motene izvršilne dejavnosti, nižjo splošno kognicijo in zmanjšano interakcijo med starši in otroki, poudarja dr. Tina Bregant, dr. med., državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje.