Foto: Jaka Babnik
Ustvarjalci predstave so se podali na igrivo pot raziskovanja besed, da bi zbudili zanimanje zanje, s tem pa radovednost in željo po udomačevanju. Tekmovalca v tej gledališki zanki besede v vlogi sporazumevalnega sredstva gneteta in oblikujeta v igrače, preizkusita se v besednih igrah, si lomita jezik, postavljata jih v zvočna in pomenska razmerja. V različnih disciplinah raje sodelujeta kot tekmujeta, skupaj izumljata in se veselita samosvojih iznajdb drugega. Preizkušata zven žvižgavščine, cmokavščine, tleskavščine, vztrajata pa tudi v brezbesedju, da v odsotnosti ozavestita okus, prožnost, voljnost besed, s katerimi poimenujemo in si razlagamo svet, se umeščamo vanj, rastemo (in odrastemo).
Predstavi sledijo kratek pogovor z ustvarjalci in predstavitev uporabe zvočne zanke (loop) v uprizoritvi oziroma delavnica jezikovnih/besednih iger.
