Svetloba in tema od nekdaj polnita domišljijski svet tako otrok kot odraslih. Povezani sta bolj, kot si to predstavljamo, lahko bi rekli, da se medsebojno osmišljata. Pomembni pa sta tudi v gledališču, kjer se gledališka iluzija gradi na razmerju med črnim odrom in svetlobo. Pa vendar o svetlobi in temi vemo tako malo. Kako nastaneta? Sta lahko prijateljici in kdaj sodelujeta?
Izhodišče za delavnico je predstava Anton Podbevšek Teatra Svetlobni potep, ki otrokom privlačno približa fizikalna dejstva svetlobe, barv in oblik. Glavna junaka predstave sta hudomušna in iskriva svetlobna robota, ki bosta tudi na delavnici s pomočjo svetlobe, oblik in barv raziskovala prostor in predmete okoli sebe. Igralec Pavle Ravnohrib se bo z udeleženci pogovarjal o svetlobi in temi ter z njimi preizkušal mešanje barv, nastanek mavrice in podobno.
Svetloba nas spremlja vse življenje, od otroštva do starosti. Mar svetloba ni nekaj trajnostnega? Ni nekaj, brez česar ni življenja? Brez nje tudi ni gledališča. Ni mladosti ne starosti. Svetloba je nekaj, kar nas v vseh obdobjih povezuje, povezavo med ljudmi pa potrebujemo prav toliko, kolikor potrebujemo svetlobo … Pa temo in mavrico!
