Pozdravni nagovor Katja Pegan, direktorica Gledališča Koper, in dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda RS za šolstvo.
Predavanje bo izhajalo iz težkih posebnosti istrske preteklosti ter bo ob tem in drugih primerih poskušalo pokazati, kako graditi mostove in se učiti presegati meje, ne le družbene, temveč tudi strokovne. V knjigi V tišini spomina, ki obravnava konfliktne spomine Istranov na skoraj popolno izpraznitev istrskih mest in zamenjavo z novim prebivalstvom po drugi svetovni vojni, se dotakne konfliktnih stereotipov o t. i. »drugem«, ki jih starši nezavedno prenašamo na svoje otroke. Podobno kot v drugih otroških igrah »partizanov in Nemcev« po Sloveniji so se otroci na Primorskem igrali vojne, v katerih je vloga zlobnežev, »fašistov« pogosto pripadla otrokom italijanskih družin. V igrah tako otroci marsikdaj podedujejo konflikte staršev, ki jih ti niso znali razrešiti. Vloge so določene, ve se, kdo je v nekem kolektivnem spominu dober, žrtev, »jaz« in kdo slab, krvnik, oni »drugi«. Otroci tako dobijo težko prtljago svojih staršev in vloga stereotipnega hudobnega »drugega« se prenaša iz generacije v generacijo. Čeprav nezavedno, v tišini se razdori v družbi prenašajo, ustvarjajo naprej konflikte in celo vojne. Množične migracije večinoma italijanskega prebivalstva po vojni iz Istre so v slovenskem kolektivnem spominu ostale zavite v tišino. Psihoanalitiki vedo povedati, da je tišina odraz travme. Če se s preteklostjo fašizma in povojnih migracij, ki je polna konfliktov in medsebojnega sovraštva, ne soočimo, bo ta našo prihodnost ustrahovala. Kot bi dejala Hannah Arendt, preteklost se bo vedno znova »vračala« v prihodnost. V predavanju bom poskušala pokazati, kako namesto postavljanja mej med različnimi etničnimi skupinami, ki sobivajo v istem prostoru, graditi mostove.
Ni potrebno, da poenotimo naše spomine, temveč je že dovolj, da z empatijo prisluhnemo spominu »drugega«. Mostove je treba graditi povsod tam, kjer meje ustvarjajo »drugega«, tako na etnični, nacionalni osnovi kot tudi v strokovnem svetu. Tudi tu smo bili vzgojeni v neprehodnih mejah med različnimi področji in strokami. Naučeni smo bili, da je znanost povsem drugačna od umetnosti in duhovnosti. Znanost smo v današnji družbi postavili na piedestal kot edino merodajno. Te standardne vloge smo v Mitskem parku v Rodiku postavili na glavo, znanost je vzpostavila enakovreden dialog ne le z umetnostjo, temveč tudi z mitskim dojemanjem sveta. Kot je že Albert Einstein sprevidel, so znanost, religija in umetnost le različne resnice iste stvarnosti in vse vodijo k enemu, k bogu. Predavanje bo tako na različnih primerih iz primorskega prostora pokazalo, kako lep izziv je graditi mostove tam, kjer smo bili naučeni videti le meje.
Foto © David Egelja
Izr. prof. dr. Katja Hrobat Virloget je zaposlena na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, kjer je trenutno prodekanja za znanstveno-raziskovalno dejavnost in predstojnica na Oddelku za antropologijo in kulturne študije. Diplomirala je iz arheologije (2003) in doktorirala iz etnologije (2009) na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, pri obeh nalogah iz interdisciplinarnega sodelovanja med arheologijo in etnologijo. Za knjigo V tišini spomina: »eksodus« in Istra (2021), ki je v prevodu izšla v Berghahn books, New York, Oxford (2023), je leta 2021 prejela prestižno priznanje Odlični v znanosti Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (2021) ter Murkovo priznanje Slovenskega etnološkega društva (2021). Je tudi prejemnica nagrade za znanstveno odličnost Univerze na Primorskem (2021) ter Bartolove nagrade na Fakulteti za humanistične študije UP (2020) in priznanja Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju (2020) za idejo in izvedbo Mitskega parka.
Neposredni prenos plenarnega predavanja bo na 3. programu Radia Slovenija – Programu ARS.
