PRIJAVA

Še nimate uporabniškega računa? Registrirajte se

Prijavite se

En

Gradiva

Prebrskajte knjižnico strokovnih gradiv

Išči po kategorijah
Rajko Muršič

Glasbeni pojmovnik za mlade

Avtor glasbo postavi v družbeni in zgodovinski kontekst, pri posameznih pojmih in fenomenih, povezanih z glasbo, pa primere črpa predvsem iz polja popularne in ljudske glasbe. Knjiga vključuje tudi duhovite ilustracije.

Aristej

2017
Esad Babačić

Zamenite mi glavo

antologija slovenske punk poezije

Antologija besedil slovenskih punk bendov prve in druge generacije (1977–1984). Spremni besedi s kontekstualizacijo besedil sta napisala urednik izdaje Esad Babačić in publicist Ali Žerdin.

Hiša imen

2020
Katarina Habe, Norbert Jaušovec

Mozartov učinek – resničnost ali znanstvena fantastika?

Mozartov učinek je nevrofiziološki fenomen, ki se kaže v pomembnem izboljšanju reševanja prostorsko-časovnih nalog in v spremembi nevrofiziološke aktivnosti ob prisotnosti Mozartove glasbe.

Psihološka obzorja, letnik 12, številka 4 (str. 23–32)

2003
Olga Denac, Barbara Sicherl Kafol, Konstanca Zalar, Jerneja Žnidaršič

Načrtovanje ciljev glasbene vzgoje na učnih področjih

V sodobni družbi smo vedno bolj izpostavljeni vprašanjem, kako se orientirati v mnoštvu informacij, katere vrednote in kakšno znanje omogočajo preživetje in višjo kakovost življenja ter kako to dosegati.

Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani

2015
Olga Denac, Jerneja Žnidaršič

The Use of Folk Music in Kindergartens and Family Settings

V raziskavi so avtorji ugotavljali, koliko časa v družinah in vrtčevskih skupinah namenjajo petju ali poslušanju ljudskih pesmi in igranju na ljudska glasbila ter kakšno je zanimanje za ljudsko glasbo.

Creative education, letnik 9, številka 16 (Str. 2856–2862)

2018
Olga Denac, Miha Marinšek, Manja Šumer

Medpredmetno povezovanje gibanja in glasbe v zgodnjem obdobju otroštva

Namen raziskave je bil preučiti učinke eksperimentalnega programa, ki temelji na povezovanju področij gibanja in glasbe, na usvajanje temeljnih gibalnih spretnosti in na razvoj ritmičnega posluha.

Revija za elementarno izobraževanje, letnik 13, številka 2 (str. 169–192)

2020
Tomaž Bratina, Katarina Habe

Katere glasbene zvrsti najraje poslušajo predšolski otroci?

Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšne so glasbene preference predšolskih otrok ter koliko so povezane z glasbenimi preferencami staršev.

Revija za elementarno izobraževanje, letnik 11, številka 1 (str. 57–74)

2018
Janja Črčinovič Rozman, Tina Gorjanc, Bojan Kovačič

Uporaba izbranih motivacijskih sredstev pri pouku glasbene vzgoje na razredni stopnji

V članku so predstavljena spoznanja o motivaciji in njeni povezanosti z uporabo različnih motivacijskih sredstev ter rezultati raziskave, v kateri so avtorji ugotavljali pomembnost motivacije za učitelje glasbene vzgoje.

Revija za elementarno izobraževanje, Letnik 6, Številka 1 (str. 57–74)

2013
Olga Denac

Glasba pri celostnem razvoju otrokove osebnosti

Priročnik za vzgojitelje, razredne učitelje, učitelje glasbe in glasbenih predmetov v splošnih in glasbenih šolah.

ZRSŠ

2002
Janja Črčinovič Rozman, Tina Gorjanc

Prepričanja učiteljev o vplivu glasbe iz risank na izbrana področja otrokovega razvoja

V članku so predstavljeni vloga glasbe v risankah pri vplivu na otrokov celostni razvoj in rezultati raziskave, ki naslavlja ocene pomembnosti in uporabo glasbe iz risank pri pouku glasbene vzgoje na razredni stopnji.

Pedagoška obzorja, letnik 29, številka 1 (str. 91–103)

2014
Ana Delin, Katarina Habe

Uporabnost glasbe kot motivacijskega sredstva pri poučevanju v osnovni šoli

Namen raziskave je bil ugotoviti, koliko, kako in v kakšni obliki osnovnošolski učitelji uporabljajo glasbo kot motivacijsko sredstvo v učnem procesu.

Pedagoška obzorja, letnik 25, številka 2 (Str. 35–50)

2010
Katarina Habe, Norbert Jaušovec

The “Mozart Effect”

An Electroencephalographic Analysis Employing the Methods of Induced Event-Related Desynchronization/ Synchronization and Event-Related Coherence

V raziskavi avtorici dokazujeta, da Mozartova glasba, ne glede na stopnjo induciranega razpoloženja, glasbeni tempo in kompleksnost, vpliva na stopnjo možganske vzburjenosti in nevrofiziološko aktivnost.

Brain topography, Letnik 16, številka 2 (Str. 73–84)

2003
 

Sorodne povezave